Otok Otožnih misli, možna rešitev #1

Ker dekleta z otoka Otožnih misli nisem mogla poslati na pivo (domovoj, vseeno hvala za predlog) in ne natlačiti v njena usta čokolade (kanadčan, vseeno hvala za predlog), ker je nimam in ker to ne bi bilo zdravo za zobe, sem se lotila reševanja problema drugače. Poklicna deformacija.

Torej… spisala sem kratek programček, ki ga lahko dragi moji bralci (tudi vidva zgoraj omenjena in jako cenjena psihologa po sili) preizkusite kar v katerem izmed MajkroSoftaških Pisarniških programov (npr. Preglednice ali Dokumenti). Preprosto kopirajte kodo in jo prilepite k makrom… Programček lahko mirne duše tudi samo pogledate ali prezrete

V primeru sile pošljem dokument z vključeno programsko kodo. Obilo užitkov ob testiranju, prebiranju ali preziranju tega kvazi-znanstvenega modela.

PDF dokument izvorne kode (primernejše za kopiranje) ali slika (primernejše za preziranje) …

Otok Otožnih Misli (uganka)

Na otoku Otožnih misli je živela mlada ženska. Družbo ji je delala njena Otožna pEsika, ki je gledala tako otožno, da so se vsem mimoidočim orosile oči in so še sami postali otožni. Nekega dne je mimo vrta mlade ženske pridrajsal mlad moški, ki ni bil z otoka Otožnih misli. Ustavil se je pri ograji, ko je mlada ženska otožno stepala smetano, ki se po otožnem naključju ni hotela stepsti in je le otožno čepela v še bolj modro otožni skledi. Mladenič je izza trepalnic pogledal otožno mladenko in sklenil, da ekstremne razmere zahtevajo ekstremne ukrepe. Mladenič je bil namreč z otoka Ekstremnih misli. Zamislil se je, se zagledal v njene otožne oči in ji postavil ekstremno, a logično uganko:

“Če bi mene zdaj tukaj ne bilo, a bi ti bila ekstremno manj otožna? Če bi jaz zdaj tukaj bil, a bi bila ti ekstremno bolj otožna? Če bi jaz zdaj hkrati tukaj bil in ne bil, bi ti bila še ekstremna prebivalka otoka Otožnih misli?

Mladenka se je otožno zazrla v svoje otožne misli, saj je vendar spadala med otožne prebivalce otoka Otožnih misli. Otožno je ugotovila, da ne ve, kaj mu naj odgovori, ker se ji je vsak odgovor, na katerega je sprva pomislila, zdel preveč ekstremno otožen ali otožno ekstremen.

Poklicala me je po Otožni liniji z mobilcem otožne modre barve in me prosila za pomoč (glas ljudstva in polovičko je že porabila).

Kaj naj ji odgovorim?

Popolnoma običajne stvari

Masaža lasnih mešičkov dobro dene mojim možganskim valovom. Pri frizerki sem uspela za pet minut pobegniti v svet običajnih stvari, ne da bi se pri tem zavedala, da molčim. Kar pri frizerjih ni navada, to molčanje. Pri frizerjih se govori in opravlja, debatira in ožema, krtači in lasa. Ne pa molči. V svetu običajnih stvari me je zadelo. Kaj vem o žagah? Sem jo že kdaj držala v rokah? Bi jo? Kaj bi počela z njo? In zakaj me je žaga za teh pet minut tako obsedla?

Ne vem zakaj. Vem le, da obstajajo ročne, motorne, električne, bencinske, krožne, vbodne, za les in za kovino, za živo mejo in za živalske kosti in da se eni vrsti žag reče lisičji rep (zakaj ne lisjakov?). Običajne žage so ljubosumne na pile in kladiva, sploh na kladiva, ker jih ta po priljubljenosti krepko prekašajo. Tudi sekire so nevarne. Ljudje se tako radi sekirajo, le redki (se)radi žagajo, nekateri radi sekirajo druge, a le redki tudi žagajo druge. Še tisti redki romajo v zapor, če jih le dobijo. Sekiranje drugih je legalno, a žaganje drugih le v določenih primerih. Nikoli ne vem katerih. Morda zadnjič ne bi smela žagati tiste roke, ki je tičala na vreščečem telesu. Hm…

– Kaj lahko danes ponudim? Z menija ali boste posebej naročili?
– Žago potrebujem.
– Draga moja, tukaj pa res ne moreš dobiti žage.
– Zakaj ne?
– Ker se svet ljudi tako redko zavzame za svet običajnih stvari. Običajne stvari so občutljive, takoj so užaljene in se hitro maščujejo.
– Kaj ima to z mojim hotenjem žage?
– Draga moja (pokroviteljski trepljaj po rami), nauči se jih najprej gledati in videti, potem bodo običajne stvari same prišle k tebi.
– A tako?
– Ja draga, tako.
– Me lahko nehate klicati draga?
– Lahko, draga.
– Ufff!

“Kje pa ste doma?” me je frizerkin glas priklical nazaj v salon. Pet minut je minilo. Doma me ni čakala žaga, čakalo me je kosilo. In misel na žago.