Vsi sadeži Jamesa Bonda

Ob branju Psihopatologije Jamesa Bonda pri semjanu se mi je zastavilo vprašanje: “Se je kdo kdaj vprašal, če je katero izmed Bondovih deklet zanosilo? In če je, kaj je z otrokom? Kje so otroci?”

Glede na to, da je gospod B. zelo aktiven vršilec promiskuitete, je moje vprašanje povsem na mestu. Poudarjam, da proti gospodu B. ne gojim nikakršnih zamer, ravno nasprotno, bil bi mi gadžetovsko všeč, če ne bi redno ob gledanju njegovih podvigov (ali ponovitvah podvigov) zaspala 😀

Kljub nezmožnosti sledenja njegovim celotnim podvigom sem opazila, da osvoji in položi v posteljo mnogo mladih deklet. Žal niti enkrat nisem opazila škatle preservativov na nočni omarici, niti si ni nobena od mičnih gospodičen kaj prida prizadevala pobegniti v kopalnico vstaviti diafragmo ali česa podobnega. V tistih nekaj prizorih doldajanja, kolikor jih prikažejo gledalcu, pa tudi ni slišati vzklikov: “Daj ga ven! Ven ga daj, porkasvet!” 😈

Dvomim, da bi gospod B. čisto vsakič streljal v prazno in da bi vse gospodične med valjanjem z njim imele najbolj neploden dan (ali najmanj ploden –odvisno od tega, ali so pesimistke ali optimistke) v življenju. Vsaj ena od njih je morala imeti otroka, sad njune vroče noči…

Kam so izginili vsi sadeži gospoda B.? Po zaprašenih vogalih okrogle buče se mi valja misel, da imajo na Otoku posebno porodnišnico, pravzaprav kar velik kampus, kjer mične gospodične rojevajo male B., nakar jih primerno izobražen kader vzgaja in uri za prihodnje rodove gospodov B. Ker so vsi sadeži moškega spola (to je zgolj predpostavka, da ne bo štale!), je okoli kampusa zgrajen 10 m visok zid, da B. Juniorji ne morejo nenadzorovano plezati čez in naskočiti pripadnic nasprotnega spola, ki vsak dan nič hudega sluteč hodijo na drugi strani zidu na sprehod…

Zgornjo misel zasleduje še ena misel: kaj so morali obljubiti vseh lepotičkam gospoda B., ki so zanosile in rodile, da nobena od njih ne zahteva plačevanja alimentov ali vsaj da bi se oče otrok, gospod B., igral z njimi? Če bi vsaka od njih zahtevala preživnino, bi bil gospod B. prisiljen prestopiti na drugo stran zakona, da bi lahko zagotovil gore denarja za svoje potomce. Ker takega filma še nismo videli, so verjetno šefi gospoda B. poskrbeli, da so babnice zadovoljne. Kar se tiče igranja z otroci — tudi to dvomim, da se dogaja. Kdo pa bi reševal svet, medtem ko bi gospod B. igral pingpong ali kriket s svojimi otročaji? Ves vesoljni zločinski svet bi se krohotal in imidž gospoda B. bi bil do konca njegovega agentskega življenja porušen, izničen, (po)končan. Moje skromno mnenje je, da kampus redno obiskujejo cirkusi, potujoči klovni in cele horde psihologov, psihiatrov in psihopatov, ki se ukvarjajo s kompleksi in zafrustriranostjo B. Juniorjev. Kakšen bo končni rezultat “nadomestnih” očkov, se še ne ve.

Svoje razmišljanje bom sklenila z naslednjo mislijo (ki je privreščala izza vogala takoj za drugo): Pustimo času čas in zlatim kitom v cisterni veselje. Ko bom velika, bom Bondovo dekle. :mrgreen:

Gospod B. verjetno ni slišal priredbe (Chris Cornell) Billy Jean :mrgreen:

People always told me be careful of what you do
Don’t go around breaking young girls’ hearts
And mother always told me be careful of who you love
Be careful of what you do ’cause the lie becomes the truth

Billie Jean is not my lover
She’s just a girl who claims that I am the one
But the kid is not my son
She says I am the one, but the kid is not my son

Slovarček:

  • promiskuiteta: doldajanje z osebami drugega spola brez zavor, zapor in omejitev (ne, prometni znaki niso potrebni)
  • preservativi (tudi prezervativi): za moške je to običajno silikonska oblekica, ki se jo povezne na strumnega G. Džona; ja, ok, kondome sem imela v mislih
  • kampus: ogromna zagrajena površina, na kateri se nahaja vse (celotna infrastruktura trgovin, ustanov, itd.), kar se potrebuje v primeru obleganja s strani vesoljcev, ki hodijo po dveh tacah in pridejo trkati na vhodna vrata
  • kriket: smešna in dolgotrajna igra s kiji in koli in žogicami in gručo prismuknjenih igralcev; pravil ne poznam 🙂

Bedarije, čalapinke, zabreške in batine

Pišem bedarije, ker tako hočem: b.e.d.a.r.i.j.e.

Palačinke bom namerno pisala čalapinke: č.a.l.a.p.i.n.k.e.

Zagrebške bom namerno pisala zabreške: z.a.b.r.e.š.k.e.

Tisti, ki bo čisto slučajno zašel na ta blog in čisto slučajno začel bruhati ogenj in mu zgornje tri vrstice čisto slučajno ne bodo všeč, ker čisto slučajno nimajo pike na Ž, bo dobil batine. B.a.t.i.n.e.

Samo probaj/poskusi/pokusi, pošast negativistična! Če nimaš kaj boljšega povedati (kot naključno pljuvati žvepleno kislino), odspeediraj drugam hranit svoj anonimni manjvrednostni kompleks 👿

Se opravičujem za ta izbruh, a nek x komentator na drugih blogih me je tako razpištolil, da sem se morala pripraviti na morebiten obisk 😀

Vi, ki vas čisto slučajno ne motijo manjkajoče pike na Ž, ne boste dobili batin, ne, niti po pomoti ne. Lahko me kdaj pa kdaj okrcate 😀

Ukročen zmaj in nadzorna plošča

Zvita je (kot ponavadi) sprožila mehanizem, ki moj možganostroj spravi v višje obrate 😀 Enkrat se bom morala tej zviti Zviti oddolžiti za ideje :mrgreen: Zaenkrat bom rekla samo hvala 😀

Ljudje smo popolnoma zmanipulirana bitja. Najprej nas vodijo potrebe: osnovne in napredne, enostavne in komplicirane, prirojene in privzgojene, črno-bele in pisane, uzakonjene in ilegalne, kasneje se potrebam pridružijo še želje, na koncu pa na žalost tudi zahteve (predvsem drugih). Ker lahko na želje in zahteve bolj ali manj vplivamo, jim ne bom posvetila nobene pozornosti – dajte jo vi sami. Potrebe, sploh osnovne, ki jih je nekoliko težje nadzorovati, si zaslužijo nadzorovalno nadgradnjo.

Še tako nedolžna bitjeca, kot so miceni dojenčki (če slučajno že od rojstva ne vreščijo kot jesiharji za vsako mikroninko in terorizirajo svoje okolice 😉 ), navsezadnje dozorijo v zmaje. Postanemo repata, ogenj bruhajoča bitja, ki znajo biti tudi prikupna, dobra, luštna, za pojest, za okol prinest, za raztegnit in nategnit (v več pomenih :mrgreen: ), za poročit, za ubit, za streskat ali po riti nasekat, ljubeča, sovražna, ljubljena in osovražena, nevoščljiva in privoščljiva ipd. itd. itn. Če bi povprečnega zmaja vrgli pod mikroskop, bi bila packarija, ker bi ga morali najprej ubiti, nato razkosati in na koncu secirati. Ni mi za take količine krvi – kdo bo to pucal! Torej… če vzamemo zmaja pod drobnogled prav posebne sorte, (takega, ki ni nevaren za zdravje), bi lahko identificirali ponavljajoči se vzrok večine problemov in vzorec za značajske zmajevske lastnosti. To so potrebe.

Najhujše in najmanj kontrolirane so osnovne potrebe:

  • potreba po hrani in pijači,
  • kisiku,
  • spanju,
  • izločanju (ja, lulanju in kakanju),
  • razmnoževanju in/ali razprševanju DNK v taki ali drugačni obliki in
  • družbi.

Predzadnja in zadnja potreba sta v mnogih primerih povezani 😈

Nekateri med osnovne človekove potrebe umeščajo tudi potrebe po oblačilih, bivališču, izobrazbi in socialni varnosti, vendar te po moji presoji (ki ni nujno pravilna) sodijo med priučene potrebe. Adam in Eva sta bila v začetku kobajagi gola in šlo jima je čisto lepo. Oblačila so muha dizajnerjev, da ne bi ostali brez zaslužka.

Morda bo kdo zatulil “Kaj pa potreba po denarju?!“… Denar je sredstvo za zadovoljevanje potreb in ne potreba sama in o tem ne mislim pisati.

Zdaj, ko je jasno, katere potrebe so zle, hudobne in neukrotljive, ki jih je tako težko nadzorovati, lahko grem korak dalje in predstavim futuristični izum za poenostavljanje življenja. Predstavlja se…

Nadzorna plošča za upravljanje z osnovnimi potrebami, verzija 1.0.

Uporaba je sila enostavna: s pritiskom (klikom) na gumb vklopite/izklopite posamezno potrebo.

Nekoliko kasneje (nedefinirano) sledi naprednejša verzija z dodatnimi nastavitvami. Morda :mrgreen: Če me kak pametovalec ne razpizdi do amena. Pa brez zamere :mrgreen: