Category: razmišljanja

Sanjamo v barvah?

  By ,

Foter me že ves teden sprašuje, če ljudje sanjamo v barvah. Pravi, da večkrat sanja, vendar ko se zbudi, se ne spomni, ali je bilo v barvah ali sivinah. Če ga mama ponoči s komolcev v glavo, je po moje v črninah 🙂

Poslušajte to: ne le, da sanjam v barvah, pri meni so zraven še zvočni, video in haptični efekti. Čisto zares. Kaj vse mora prenašati moj dragi 🙂 Od pogovarjanja, do smejanja na ves glas in celo petja 🙂 Menda sem poskusila peti neko arijo.
Nazadnje sem tako živo sanjala, da telefoniram, da sem se pogovarjala s svojo roko 🙂 Na tem mestu se spomnim na Terminatorja v T3: ‘Talk to my hand!’
Video efekti vključujejo vse možne menjave mavričnih barv, scen in morfanja iz ene osebe v drugo. Je že kdo sanjal, da je drugega spola? 🙂

Se mi že kisa? Morda pa je to zaradi sevanja in sedenja pred vsemi temi računali… jaaaa, zdaj mi je jasno, od kod svetloba v sobi, ko ugasnem vse naprave in luči. Takšna… zelena… blup bip klup .

O pišuka, kaj sem naredila…

  By , ,

Ja, kar pišuka me naj požre, ker sem si zakuhala tako godljo. Pri mojem dragem so v službi menjevali pohištvo in staro seveda prodali. Ker sem, tako kot mnoge stvari, po novem začela hrčkati še pisalne mize, sem tudi tokrat bila za akcijo. Pravzaprav bolj za ‘blind date’, ker nisem vedela, kaj bo…
No, in je. Problem. Ne samo, da je miza gromozanska, kar je dobro, ampak je na L gromozanska, kar ni več tako dobro. Edini kot, v katerega bi miza lahko šla, je namreč prijetno in neskončno zaseden s stvarmi, ki sem jih spravila z in iz stare mize.

Najraje bi kar pobrala igrače in šla na slivo, ker sem že od samega gledanja krame utrujena kot tristo kosmatih bradatih opic… Jebemu, da me je premagalo… Eh, naročila bom kontejner. Naj me odpeljejo, da me vsa ta krama ne bo več gledala 🙂

Luč ali lunatik?

  By ,

Včasih se resno sprašujem, ali so ljudje, ki se označujejo za svetlobo drugih, res luči (npr. sonce), ali samo lunatiki. Ne vem, vendar dvomim, da se prave ‘lučke’ razglašajo okoli za svetlobo sveta 🙂

Na faksu smo pred leti nekega asistenta krstili za Lučko, kar tako… ker je bil plešast in ker se je njegova glava v svetlobi svetila kot samo sonce. Drugače je bil super. Mislim, da nikoli ni izvedel za nadimek…