Sem lepa?

First issue of Playboy, featuring a black-and-white photo of Monroe (in a dress) promising inside full-color pictures of her nude.Wikipedia

Pri poplavi vseh kompeticij in kompetacij, shodov dolgonogih in dolgolasih, dolgonogih in lasatih, prebrisano oguljeno razgaljenih, človeških obešalnikov in malo manj obešenjaških dečv me je začelo begati ultimativno vprašanje vsake ženske… Sem lepa?

Zdaj pa jaz vas prašam (tm by Javšnik?):

1. Kdaj je ženska lepa?
2. Kdaj se lahko ženska počuti lepo?

Verjamem, da se kriteriji razlikujejo od osebe do osebnosti, od spola do spolovila, od oči do kurjih očes. Ali obstaja pravilo (kot npr. Golden ratio), ki bi zapovedovalo nekaj takšnega (beri naprej)?

Bitje od rojstva ženskega spola je lepo, če ima simetričen obraz, ki počez ne sme meriti več kot 15,3 cm, po dolžini pa ne sme presegati 23,22 cm. Nadalje mora imeti bradico (pozor, ne brade!) oddaljeno od korena nosu 2.47 cm, ustnice morajo biti naravno rožnato-rdeče barve bujnih zaokroglin pod kotom 15,2 °. Višina osebka je lahko med 173 cm in 178 cm, telesna teža (ali masa ali karkoli mesnatega) ne sme presegati 49,9 kg. Razmerje med dolžino zgornjega dela telesa (trup) in spodnjega dela telesa (noge in zadnjica) mora biti 1:1,23. Možna so manjša odstopanja, ki pa ne smejo skaziti sence objekta, ki pada ob 13.uri na pročelje sto let stare zgradbe. Koža na obrazu mora biti neoporečno mehka, gladka, brez gubic, vboklinic, izboklinic ali izrastkov, barvnih pigmentacij in podobnih nespodobnih mahinacij. Celotno telo, z izjemo glave (in morda delčka, ki ga vidijo le posvečeni), ne sme biti poraščeno, dovoljen ni niti najmanjši puh. Prsti na rokah morajo biti koščeni in dovolj dolgi, da je možno s palcem in mezincem zajeti najmanj dve oktavi na klaviaturi. Kolena morajo biti ne prekoščena in ne preokrogla, ravno prav zaokrožena. Prsti na nogah morajo biti nedeformirani, a stopalo vseeno dovolj majhno, da gre v čevelj velikosti 36 ali manj. Koža na celotnem telesu mora biti napeta, a hkrati voljna, zadnjica mora biti napeta in okrogla, vendar izsek nje krožnega loka ne sme presegati 27 cm.

To je le odsek pravila, ki se nadaljuje na štirih straneh papirja velikosti A3.

A ve kdo, obstaja takšno pravilo? Če obstaja, se jaz mirne duše pokakam nanj 🙂

A ni res, da so v temi vse krave črne? :mrgreen:

A ni hecno, da običajno ženske same postavljamo merila, kaj je lepa ženska in kaj ni?! Kar nekaj moških/dedov/fantov je veliko bolj prizanesljivih. Ostali pa naj se sladkajo z grenkim priokusom rabljenosti, izrabljenosti ali nedostopnosti njihovih božanskih, greha-vrednih, večinoma ošabnih boginj, ki venejo hitreje kot izgineva Amazonski gozd.

Lepa sem, če sama mislim, da sem lepa. Luštna? Pojma nimam, verjetno ne. Kr luštna? :mrgreen: Za večino verjetno ne, upam da vsaj za mojega princa na jeklenih konjičih. Simpatična po govoru in pogovoru? Upam. Trudim se. Vendar sem lepa. Lepa zase. Kako to vem? Ker imam na monitorju nalepljen tixič “lepa sem”. Bo že držalo, če piše modro na rumenem :mrgreen:

Kaj pa ti? Si lepa? In ti, si lep?

Lušta se mi…

toplega vetra in dobre čokolade,
vožnje v neznano in sirovega štrudla,
pretepanja s travo in kratkih hlač,
plezanja po bregih (ja ja saj vem… bregovih) in teka za avtobusom.

Lušta se mi…

necenzuriranega preklinjanja in vohanja vijolic,
glasnega petja in čohanje pEsike (ja ja saj vem… psičke),
božanja po laseh in jodlanja z vršacov,
smejanja in smejanja in smejanja in smejanja…

Pa ne me zdaj vprašat, kaj pomeni “luštati” :mrgreen: Sem pač na kmetih gor rasla, čeprav brez kravice Jagode.

Se komu česa lušta?

Ojoj, zdaj gre zares

Človečki moji, zdaj gre zares. Čisto zares. Pišem Ga. Teče zadnje (akademsko) leto, potem pa bo treba začeti živeti, tako kot to delajo Veliki. Šiht od šeste do šeste (zdaj je od šeste do sedme, pa še malo zraven). Ali pa ne. Pišem Ga, da se mi kar blodi. Berem članke, pišem članke, meljem, meljem, ušesa žarijo, ker možganostroj (in miške v njem) dela kot parni stroj. Čuh čuh. Premorem veliko več kreativnosti in inovativnosti, kot sem si sploh kadarkoli želela, sploh s področja izogibanja pisanja Ga.

Ojoj, pa res gre zares. Ni več izgovorov “oh-saj-še-imam-x-let-ni-panike“. Ni več heca. Drug teden oddajam prijavo teme. Ojoj…

Pa saj bo zabavno. Zakaj? Ker Ga bom delala na področju, ki me zanima. Besede, besede, besede, njih glave in noge, z mašinco jih bom prerešetala, slabe besede ven zmetala, ugotovila vsa vaša občutja in počutja, razgalila vse vaše probleme, o besede, besede. Mašince bodo zverince, ki bodo mlele. Zdaj gre zares in z mano ni heca. Razen takrat ko je. Besede, besede, mašince jih bodo zmlele, primerjale in zmerjale, obračale, zavračale, jim namenjale pozornost ali pa jih zavrgle kot ovitek bonboniere. Čuh čuh.

Zdaj gre zares, človečki moji, potem pa za ples. Še prej se moram naučiti plesati rumbo. In pozabiti racanje.