Category: razmišljanja

Rabutarije

  By , ,

Tisti, ki šele bodo veliki, sanjajo, tisti, ki nikoli ne bomo veliki, sanjarimo. Sredi belega dne in sredi najbolj črne teme, sredi prehoda za peščce in sredi vijugaste črvine med potovanjem po avtocesti Podzavesti.

Moje sanjarije so pestre, raznolike in razbojniške, polne bunkic, trakcev, starih papirčkov, zaprašenih misli, prepletenih prstov, nagajivih nasmehov in rabutanja jabolk. Zakaj so še vedno samo sanjarije? 🙁

Kje je tektonska prelomnica v življenju, ko si prestar za določeno vrsto sprememb? Sem že čez? Je potres zmajal temelje sprememb in moj ne-komformizem? Sem že prestara za “hece”? Mogoče le rabutam prepovedane misli…

Malo swingam, ne se bat… čistim podstrešje.

Craig David ve, o čem govorim…

Sindrom KzGnTpPvŽ

  By , ,

Tole ne bo poduhovljena objava, prav tako ne bo osebno-izpovedna… Ne, zapisana bodo zgolj nekaj mesečna opažanja, ki so imela čas dozoreti.

Odkar sem se vrnila iz dežele Down Under, me gledanje televizije ne mika preveč. Takratno enomesečno pomanjkanje televizije je pustilo posledice 🙂 Ne trdim, da me odvrača, le privablja me ne. Še najmanj me privabljajo vse tiste reklame med 30 minutami nanizanke, ki bi jo morda pogledala…

Tu in tam med špeganjem skozi vrata dnevne sobe na poti do hladilnika, kaj pa drugega, ujamem poročila, pri poročilih poročanje v živo, s terena ali kakorkoli se že to imenuje, in potem za minuto ali pet obstanem pred televizorjem…

A glej ga zlomka! Au! V vratu me zbode. Bolečina je verjetno znana vsem tistim, ki so že kdaj doživeli heksnšus. V istem hipu mini verzijo možganostroja, ki jo nosim v žepu pižame, prešine, da dobim heksnšus zmeraj, ko za pet minut obstanem pri poročanju v živo. WTF?! WTF je lahko tudi Waldo Trpinči Frižider :mrgreen: :scotsman:

Panično pogledam okoli sebe, če kje kak del sobe plapola, ker bi to pomenilo, da stojim sredi huronskega prepiha. Piš mi zmrši lase, vendar je to le posledica mojega živčnega obračanja. Zagledam ga! Odsev! V vitrini. Zgrožena opazim, v čem je catch / keč /finta / varka oz. v katerem tiču grmi zajec. 😯

Kimam z glavo. Res je… v odsevu vidim, da kimam z glavo. Prepričam roke, da se dvignejo in umirijo kimanje, ker mi je od vsega skupaj že rahlo slabo. Z očmi preskeniram vse prisotne v sobi — nihče ne kima. Niti ne kima fikus, ki mirno ždi v svojem kotu in prežvekuje ostanke mrčesa. Naj še nekdo reče, da so fikusi samo fikusi…

Zagledam izvor vsega hudega kimanja. Poročevalec v živo. Za njim še poročevalka. Oba kimata z glavo. Walter Trpinči Frižider?! Med poročanjem nezavedno premikata glavo — enkrat gor, drugič spet dol, kot da bi ju nevidni lutkar navlačil po odru. Jaz, malo sparklovje, ki uživam v opazovanju telesne govorice, včasih nezavedno posnemam opazovanega. WNTF!!! Walter nehaj Trpinčiti Frižider!!!

Če mi ne verjamete, prosim, izvolite sami opazovati 😀 Pri nacionalki se sicer to dogaja redkeje, ni pa čisto izključeno… Po gledanju komercialnega programa obvezno potrebujem vsaj dva dni dopusta, da me mine presneti heksnšus. Zdaj, ali bom uvedla popolno abstinenco, kar se tiče TV, ali pa ne bom več tako pozorno opazovala telesne govorice 😆 Kimanje pri istih poročevalcih se namreč v pol leta ni odkimalo in se najbrž tudi ne bo 😀

Nič ni narobe s kimanjem, res ne. Samo zanimivo je, kakšen sindrom je možno opaziti pred kamerami… Kdo ve, morda bi tudi sama bila kimavec. Hm… drugo vprašanje je, če se to pojavlja tudi na home-made filmčkih? 😆 Grem gledat :mrgreen:

Za vsak slučaj, če še niste uganili… KzGnTpPvŽ je Kimanje z Glavo na Televiziji pri Poročanju v Živo 😆

Seks na deželi

  By , , ,

Skoraj vse živo in gomazeče, ležeče, stoječe ali hodeče ščebeta, čivka, govori, poje ali namiguje o Seksu v mestu. Ker ne živim v mestu, ne vem, če vse, o čemer je tam govora, dejansko drži. Vem pa, kar drži za Seks na deželi.

Če si v mestu lahko privoščite mimobežne afere, je to na deželi praktično nemogoče. Zakaj?

  • Prvič, na vasi je omejeno število pripadnikov nasprotnega spola ustrezne starosti.
  • Drugič, tudi če so, so verjetno v neustreznem starostnem razmerju z vami.
  • Tretjič, lahko da so tudi v neustreznem sorodstvenem razmerju z vami.
  • Četrtič, tudi če prvič, drugič in tretjič ne drži, vas vsepovsod spremlja vsaj en par oči.
  • Petič, tudi če se skrijete v gozd, bo verjetno v najmanj primernem trenutku na vas naletel sosed, ki se je prišel “past” v državni gozd :mrgreen:
  • Šestič, če se izognete gozdu in osebo povabite domov, boste najbrž pozabili pospraviti obiskovalčeve čevlje (=škornje). Pozor! Oprezajočim očem ne uide čisto nič :mrgreen:

Na vasi si nimate kaj začeti z dragimi čevlji z vrtoglavo visoko peto. Zakaj?

  • Skoraj vsaka vaščanka (razen mene) ima vsaj en par škornjev. Že vedo zakaj. Zakaj še jaz nimam škornjev? Ker imam stare pohodniške čevlje 😀
  • Če nimate avta, morate pešačiti vsaj 500 metrov, če ne 5km do najbližje avtobusne postaje. Mazohistke (tiste, ki ste to sposobne delati v tankih visokih petah), tiho prosim!
  • Koruze se v visokih petah ne da okopavati, poleg tega pa imajo krave čisto svoj pogled na modo in visoke pete, zato boste namesto odobravajočega pogleda prej dobile zabodenega. Žal.

Na vasi običajno živijo nekoliko bolj robustni in robati ljudje, kaka vzvišena mestna frajla bi rekla, da so neotesani, grobi in nesramni. Zato ni priporočljivo nositi preveč ali preveč vpadljivega nakita in ličil. Zakaj?

  • Mimogrede lahko pokasirate kak žvižg, lahko pa tudi posmeh v stilu “Še malo, pa ti bo odpadel omet!” ali “Zakaj si pa tako opicanjena?”.
  • Med potjo iz vasi v mesto vas bo zdelala vročina, ki vam bo razmazala tudi najbolj trdovratna ličila. Na koncu boste kot Indijanke tik pred napadom ali kot ponesrečena Picassova slika.
  • Najlepši in najdražji kos nakita se vam bo verjetno zataknil za kak štrleči del na avtobusu in tam spustil dušo.
  • Pri prekomernem polivanju s parfumi, parfumskimi vodicami in deodoranti se vam bodo začeli vaščani na daleč izogibati. Morda bodo celo rekli, da od vas veje smrad. Vonj po potu lažje tolerirajo, ker to pomeni, da ste verjetno nekaj delali, ne pa padli v lužo smrdečice. Morda pa vas v oblaku parfumskih hlapov sploh ne bodo videli in bodo mislili, da je prišel sodni dan. V vsakem primeru boste pokasirali neodobravanje ali celo rabuko.

Na vasi nesramno drage (in grozno čudne) obleke znanih modnih kreatorjev in njihovih fejkerjev (ne fakerjev!) ne bodo opažene iz istih razlogov, kot so bile nabavljene. Kupovanje Guccijevih torbic in podobne navlake je stran metanje denarja, ker nihče ne bo dojel, kakšen zaklad prenašate naokoli. Zakaj?

  • Ljudje na vasi smo bolj preprosti in ne damo toliko na kreatorska imena. Nič hudega, če je na majici za košnjo ali na trenirki za valjanje po travi na veliko namalana znana znamka ali vsaj njen približek, le veliko nam ne pomeni. Hlače so hlače in bolje je, če niso preklemano drage, ker potem dobiš dvojne.
  • Oblačila se na vasi ponosijo veliko prej ali pa se, po drugi strani, nosijo veliko dlje. Kmašni gvant se nosijo za boljše priložnosti. Na žalost tudi odhajanje v službo šteje mednje. Ko se kmašni gvant tako obrabi, da ni več primeren za v javnost, se ga uporabi za košnjo, kopanje na vrtu, valjanje po blatu ali enostavno za prelaganje po bajti. Nositi kmašni gvant, ki še ni obrabljen, za domača opravila, je prepovedano in preganjano. Običajno s strani tistega, ki pere, lika, šiva in/ali plačuje nova oblačila.

Morda sem vam s tem odprla čisto novi svet, nakazala novo perspektivo in čare podeželskega življenja. Če me bo kdo označil za kmetavzarico, prav. Če me ne bo, tudi prav. Seks na deželi je neizčrpno zanimiva pogruntavščina in tega si ne pustim vzeti :mrgreen:

Slovarček besed

  • pokasirati: požeti, dobiti
  • rabuka = glasno negodovanje, nestrinjanje s primesjo preklinjanja in dretja
  • opicaniti se = našemiti se s pretirano količino nakita ali z izstopajočimi oblačili
  • fejker = ponarejevalec
  • kmašni gvant = boljša obleka ali oblačila za v mestu, službo, šolo
  • namalano = poslikano, naslikano, nalepljeno