Resnična zgodba prijateljice Xanadu – spisala jo je sama…
Krasen sončen dan, zadnji dan počitnic. Jutranji sprehod s kužki po ustaljenih poteh. Najprej po asfaltu, pobiranje kakcev in iskanje posod za nje. Sledi sprehod po Betnavskem gozdu, ostanku pljuč v Mariboru. Pred tedni bi sprehod zaključili še tako, da bi ga mahnili čez veliko travnato površino mimo križa ter se ob potoku vrnili v asfaltno divjino. A kaj, ko so travo prekopali in sedaj čaka na posevek.
Danes smo izbrali drugo pot. Podali smo se do Betnavskega gradu – jasno po cesti, saj Betnavski gozd in Betnavski grad nista povezana s sprehajalno potjo. Vrniti smo se nameravali po isti poti, pa sem se zaradi avtomobilov umaknila na drugo stran ceste na travo. Jutranja rosa je še vedno počivala na njej, pa tudi precej visoka je bila. Zato sem se trudila, da bi šla čimbolj ob robu, kjer se je poznala sled kolesnic. Zakopana v svoje misli, sem prišla do konca travnika ali pa njive s travo – kakor hočete. Ko sem ravno ugotavljala, čemu je avtomobil parkiran tik pred gozdom, me je prijazna gospa pozdravila in ogovorila z besedami:«Gospa, a vas ni sram, da hodite po travi?« Šokirana nad vprašanjem, sem ji vrnila: »A vas pa ni sram, da se tukaj vozite z avtomobilom?« In sledil je odgovor: »To je naše!«
Dan se mi je v trenutku spremenil in sončnega jutra v siv vsakdan. Očitno sem že »grumpy old woman« , predvsem zato, ker sem očitno šla po tuji lastnini in se tega nisem zavedala, pa tudi zato, ker se mi to očitno ni zdelo narobe. V sebi sem premlevala le o tem, kam še sploh smemo stopiti. Ne gre le za ljudi s kužki, ampak tudi samo za ljudi. Kako se bomo navadili, da tam, kjer smo hodili desetletja sedaj pač več ne moremo, ker je zasebno, ali pa, da je potrebno za sprehod plačati? Najboljše bo res, da se povežem v virtualno državo, kjer si lahko omislim virtualne kužke in si kupim virutalni ranč na katerem bodo lahko prosto tekali, jaz pa bom bom gazila po mokri travi, saj se nam le tam ne bo potrebno ozirati na druge ljudi.
Xanadu
V moji virtualni deželi na moji virtualni travi ste vsi pravi in virtualni lastniki štirtacih kreatur dobrodošli za stopicljanje po travi 😉
