Category: razmišljanja

Pooojeeem blu(p)z

  By , ,

Ko je dan za bluz, je dan tudi za blues. Če si riba, pa za blu(p)z.

Za uvod: Eni modrujejo, drugi so modri in tretji zganjajo modrino. Če bi to postavili na skupni imenovalec, bi dobili: eni bluzijo, drugi so bluzerji, tretji bluzirajo.

“Kaj pa ribe?“
Hvala, da ste me spomnili. Ribe pravijo na vse to: blu(p)z!

Včasih se mi zazdi, da imam spomin zlate ribice. Da ne bo zlata štrlela iz konteksta, recimo, da imam spomin modre ribice. To pomeni, da skušam čim prej pozabiti slabe stvari, a včasih pomotoma pozabim tudi katero izmed dobrih.

“Juhej,” boste rekli, “to je fenomenalno dobro. To je super način razmišljanja.“

Hja, kakor kdaj. Tak način razmišljanja je krasen, če nočeš biti zamerljiv in malenkosten. Po drugi strani pa sploh ne pride prav takrat, ko bi spomin na slabe stvari (ki so ti jih prizadeli drugi) pomagal odpraviti občutek krivde, slabe vesti in ostalo podobno čustveno navlako, ki se pojavi takrat, ko pomisliš nase in na svoje dobro.

“Bluziš.“

Vem 🙂 Ah, kako preprosto bi bilo dejansko biti modra ribica. Cele dneve bi lahko plavala naokoli, se drla “Blu(p)z!” po mili volji in višek kariere bi bila transformacija v zlatega kita v cisterni za deževnico.

 

Moralizacija, želiranje in therapya

  By , ,

Ne se sekirat, ne bo moralnih naukov, tudi ne pretiranega bentenja. Saj je ja petek! Gremo k bistvu! 😀

Moraliziram, ko delam tisto, kar moram, ko bi raje želirala — delala tisto, kar želim. Med moralizacijo se običajno sprašujem, kaj mi je bilo tega treba, za koga se mečem na zobe, komu na čast!?

Ajd, moram jest, moram dihat in moram (za silo) funkcionirat v družbi, da ne bom končala kot outsider med severnimi medvedi. Vendar … A se moram prilagodit v vsakem trenutku in vsakemu bučmanu, ki ima pet minut preveč prostega časa, da me zajebava? A se moram prilagodit bedastočam, ker se je tako pač delalo že x-generacij nazaj in ker se za mojo starost to spodobi? A se moram žrtvovat samo zato, da bo nekdo drug srečen, jaz pa spomenik mizernosti? Ha? 😀 Po moje tudi. 👿

Klemen pravi, da je lubezen u ns in treba je met sam sebe rat 😀 Poslušajte ga, tud če dobite ob rapu trebušne krče in vrtoglavico! :mrgreen:

Klemnova therapya zame in za vas:

Priznam, zgornji uvod z moraliziranjem je bolj ali manj zato, ker mi je Klemnov glas hudo rajcig :mrgreen:

Napotek za prihodnost: želirajte in čim manj moralizirajte! 😉 Delite svojo energijo, pozitivno seveda. Morda vas celo najamejo za distribucijo električne energije. :mrgreen:

P.S.: Današnji petek je zgleda dan za rap 😀

Praznina v najem

  By , ,

Dajem praznino v najem, če jo potrebujete. V njej lahko shranite vso navlako, ki se vam je nabrala skozi leta. Sprejemam stare gajbice spominov, gube, ki so se vam naredile zaradi nasmeškov, škrbine, ki ste jih staknili v pretepih, betonske črve, ki najedajo vaše temelje, sivino, ki seda na lase.

V praznino lahko shranite tudi tečne sorodnike, tašče, taste, svake in svakinje, rabljene ali polomljene otroške vozičke, brezglave igrače, pogrizene cuclje.

V praznini se najde dovolj prostora za zarjavele školjke avtomobilov, ki vam jih je žal odvleči na odpad, ker ste na zadnjih sedežih izgubili nedotaknjenost, za odlomljene veje, na katerih so še ostanki vrvi gugalnice, s katere ste padli in si zlomili roko.

Praznina je idealna za stare razglednice, pozabljena ljubezenska pisma in rabljene vstopnice za kino. Ne brani se niti ostankov žgečkanja, ljubkovanja in božanja. Vse se da spraviti vanjo.

Edini pogoj za najem je, da šare, ki jo boste zmetali vanjo, ne potrebujete, ker ne vem, če vam jo bom lahko povrnila.