Pogrešanje za sladokusce – drugi poskus

Eden najlepših in najbolj žalostnih mjuziklov. Člani DNSR, predstavljam vam Moulin Rouge!

Isti filmček boljše kvalitete najdete na tej povezavi (ni ga mogoče vključiti)…

Moja najljubša pesem iz tega mjuzikla — običajno med pomivanjem posode pojem obe vlogi. Lahko kdaj tudi v živo 😀

Ljubezen je hecna stvar: iz nas dela bedake in mučenike, a hkrati v nas pusti nekaj velikega, nedotakljivega, božanskega.

1110 razlogov, zakaj nima smisla brezvoljno bluziti skozi dan

Vem, zadala sem si težko nalogo: definirati 1110 razlogov, zakaj nima smisla brezvoljno bluziti skozi dan, še posebej ne na dan, kot je današnji. Moker, turoben, packast, rahlo zdolgočasen in nagnjen k bluzenju.

* sparkica si pomane roke, raztegne prste in škljocne po tipkovnici *

Da ne bo nepotrebnih zapletov, bom pisala v prvi osebi ednine. Ziher je ziher. 😉

  1. Že jutri mi lahko pade letalski motor na glavo. Ne verjameš? Poglej film Donnie Darko in še enkrat premisli.
  2. Že jutri mi lahko diagnosticirajo 1001 vrsto raka. Jep. Nisem morbidna, te stvari se dogajajo. Nazadnje se je zgodila kolegu. Neprijetno.
  3. Po bluzenju si moram kupiti novo bluzo, ker staro bluzo med bluzenjem zabluzim. V tem času je to prevelik strošek.
  4. Ponoči se lahko zgodi konec sveta in če se zbudim po koncu sveta, si menda ja ne bom rekla:”Fak, kako brezveze sem zabluzila zadji dan pred koncem sveta.”
  5. Brezvoljno bluzenje ima neprijetne posledice: slabo vest, tečnobo, prenajedanje z endorfinsko bogatimi hranili (beri čokolado) in pokvarjen začetek tedna. Vse bi še prenesla, vendar vam lastne tečnobe res ne privoščim. Res ne. Ker potem se lahko prijavite na prvo raziskovalno misijo izven Mlečne ceste. Čak, čak, presneto, tja sem se prijavila sama.
  6. Bluzenje povzroča prehajanje vseh barv v sivo in nato v črno, kar ni v skladu s teorijami o mavrici. Kdo je že videl črno mavrico, prosim vas lepo?!
  7. Brezvoljno pomeni brez volje, kar dalje pomeni, da sem človek brez volje, kar pa definitivno nisem. Torej, če rečem, da sem brezvoljna, nasprotujem svoji lastni definiciji. Preveč kompleksno za krajšo razlago, zato kar recimo, da si brezvoljnosti ne smem privoščiti. Tako je. Basta.
  8. Če nisem brezvoljna in zblužena, lahko koga drugega spravim iz brezvoljno-bluzatorskega stanja, kar pomeni, da lahko potem ta oseba “okuži” s smehom in dobro voljo še koga drugega in tako naprej in tako po diagonali, dokler se krog ne sklene in dokler mene nekdo ne spravi v še boljšo voljo in/ali smeh. Temu se reče efekt cirkularke ali nekaj takega. Recimo. 😛
  9. Ako brezvoljnarim, poslužam zabluženo muziko, vedno ugotovim, da se svet vrti v napačno smer. To vsekakor ni dobra zadeva, ker zakomplicira moj bioritem do amena. Zjahan bioritem pa pomeni pogostejše napade zlovoljnosti, tečnarjenja in … spet sem pri točki 5.
  10. Imam omejeno število dni na razpolago za (iz)življanje, razen če najdem način, kako pretentati tetko smErt. Lej, ne me zdaj prepričevat, da se jo da na izi — če uspem nekaj kErlcev okoli sebe prepričati, da sem mlajša, kot sem v resnici, to še ne pomeni, da se da smErt naplahtati na tako enostaven način. SmErt ima licenčno politiko porihtano bolje kot vsi štancarji programske opreme. Ne verjameš? Preveri tukaj.
  11. Kdo me bo pa prenašal, če bom morbiden drekec pekec v virtualnem kotu!? Nihče. Nasmejan drekec pekec? To je pa čisto druga zgodba! 😉
  12. V stanju brezvoljnosti mi švasarije ne gredo od rok. Brez švasarij ni bloga, brez bloga je brezveze, da sparkica sploh obstaja in puf!, v trenutku bi izginila. Descartes, kaj praviš na tole? Nič? Kako nič?! Aja, mrtev si. Hehe, a ti je potekla licenca (glej točko 10)? 😛
  13. Bluzenje je zelo podobno blejanju, blejajo pa štorklje. Ne? Race? Tudi ne? Aja, ovce. Po zadnjem pregledu pri zdravniku so mi zagotovili, da ovca še nisem, torej ne smem blejati in posledično: ne smem bluziti.
  14. Pri brezvoljnem bluzenju se pojavijo bolečine v križu, ki jih ne odpravi niti Dormeo, niti Cosmodisk, niti Strelovo vnovično hlodiranje po Amazonki. Bolečin v križu ne maram, vsaj zaenkrat še ne.
  15. Brezveze je brezvoljno bluziti, ker se lahko bolje jezim ali smejem. V vsakem od teh dveh primerov porabim več kalorij, kot pa če samo sedim/ležim/stojim nekje kot kup nesreče. Kup nesreče hitro postane drekec pekec in ja, spet sem pri točki 11.

To je to. A da ni 1110 razlogov? Seveda jih je toliko, le v binarni svet se postavi, dragi bralec 😉

Hujšanje malo drugače

P.S.: Dragi bralec, morda se čudiš pohodu objav ta vikend. Jebat ga, pač rabim protiutež za branje in pregledovanje člankov, programiranje in opravljanje “resnega” dela.

Bes te plentaj, jezo fentaj!

Ohoho, dragi bralec, preden pobegneš: nisem jezna, niti besna. To bo zelo mirloljubna objava, tako miroljubna, da bi jo izbrali za novega Nelson Mandelo, a kaj, ko objava ni človek in ne-človEkov še ne spuščajo na vodilna mesta. Še slediš? 😉

Bes, jeza in ostale peneče se zadeve (šampanjec izvzet, šampon tudi) so ti verjetno znane. Skorajda ne poznam človeka, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju ujezil. Pri nekaterih zgleda jezica kot mačji kihec, pri drugih pa grmi in ropota še dolgo po izvornem dogodku. Jezimo se:

  • ker se plehnate kače prepočasi odvijajo,
  • ker se nam v službi sprehajajo po živčnih končičih,
  • ker se vozniku pred nami nikamor ne mudi,
  • ker obstajajo bistvene, očitne in posebne študije vredne razlike med moškimi in ženskami, med moškimi in moškurinami, med ženskami in baburami itd.,
  • ko se nas ignorira, ne spoštuje, zlorablja ali nateguje (ne v stilu pogrošnih romanov),
  • ko se nam dela krivica (ali vsaj mislimo, da se nam),
  • ko nas daje občutek večvrednosti, a se drugim ne zdi tako …

… in še bi lahko naštevala. 😀

V glavnem, gre za to, da se jezimo in to preveč! Temu je odločno potrebno narediti konec. Jeza in bes imata toliko stranskih učinkov, kot ima pes bolh po obisku bolšjega cirkusa — toliko, da glava peče.Ker nočemo, da nas peče glava, no, vsaj jaz nočem, da me, je treba jezo zajeziti in po možnosti ujeziti, da se spravi nadlegovati koga drugega. Načinov, kako to narediti, je miljaužnt žlj. Predstavila bom jih bom samo nekaj, sicer lahko do konca življenja ostanete tule (kar v bistvu ni tako slabo, hmmmm…).

Ekola, možnosti:

1. Zderemo, stulimo in shrulimo se na prvo osebo, ki pride mimo. Prednost: katarza nastopi v trenutku. Slabost: kmalu ni več nikogar mimo in po hodniku se začne šušljati, da zmaji so. Verjetno mi ni treba povedati, kdo je zmaj. 😛

2. Jezo držimo v sebi in jo tlačimo in tlačimo, dokler ne nastane tlačenka. Prednost: vsi nas imajo za über kul, über mirne in über obvladane. Slabost: Ko poči, je katastrofa. Ali navznoter ali navzven. Posledice so strašljive.

3. Odpremo blog in v vsaki objavi blencamo, bentimo, se hudujemo in kritiziramo. Objavimo slike bivših, slike sosedov, sosedovih nemarnih psov, obdelane slike sodelavcev in vseh, ki nas jezijo. Na blogu vse poimenujemo s pravimi imeni in jim zarijemo prst v oko. Prednost: vsi izvejo, kako hudobni so ljudje, ki nas jezijo. Slabost: potrebno je imeti dobrega odvetnika, dobrega osebnega stražarja in vsaj eno dodatno identiteto.

4. Skašljamo se na spletni strani Poln Kufr! in povemo, česa imamo poln kufEr! Super stran, če mene kdo vpraša. Dajte me vprašat, no, da vam lahko povem, da je super stran! 😛 Prednost: skašljamo se lahko anonimno, ali pa se registriramo (kot moja majhnost) in damo vsem vedet, kakšna je vsebina našega kufra. 😛 Slabost: lahko izvemo, da ima kdo nas poln kufEr, ali pa vidimo, da stvari, ki nas jezijo, sploh niso jeze vredne. Katastrofa! 😛

5. Uporabimo verbalno fizično silo v obliki pesti, kasneje tudi macole ali nukic. Mmmm, paše 😛 Prednost: ljudje nas začnejo jemati resno, ko si zrejo iz oči v oči z macolo. Slabost: macolo in nukico je težko neprestano vlačiti s seboj po tem zabasanem medmrežju. 😆

*

Zdaj pa jaz tebe prašam: kaj te jezi, dragi bralec? In kako se pretepaš s svojo jezo? 😀