Žnurca a.k.a. vezalka ima dva konca, če le niste v katerem izmed čudnih preslikanih svetov. Ja, govorim o navadnem 3D svetu “Halo, Zemlja kliče, javi se!”. Določene situacije, dogodki in peripetije so lahko kot vezalke — zavozljani, scefrani, zamotani, prežvečeni ali napol pojedeni, a še vedno imajo dva konca.
Žnurca: Inspiracija je šla po gobe.
En konec: V jok in na drevo.
Drugi konec: Pripravi jajca za omleto z gobami. Pomlati.
Žnurca: Spi se mi, a bi morala nekaj stvari še narediti.
En konec: To bom še naredila, potem pa zasluženo spat.
Drug konec: Grem spat, mogoče se ponoči samo naredi. Nočne beštije itak nimajo kaj početi.
Žnurca: Peter Klepec je močan.
En konec: Kje si zdaj vzela Petra Klepca?!
Drug konec: Ha! Ni še srečal mene. Recimo.
Žnurca: Po zraku leta in svetlika se.
En konec: Letalo s prižgano pozicijsko lučko.
Drug konec: Vrabec z zlatim zobom.
Žnurca: Jutri je že danes.
En konec: Spet flancanje?
Drugi konec: Ni še, bo pa kmalu.
Kakšne so vaše žnurce? Za kateri konec jih cukate in vlečete? 😀
