Tekma s časom, tekma s sabo in nepričakovano spoznanje

To je to. V ponedeljek oddam končno verzijo. Imam še dobrih 34 ur in 30 strani. Heh. Mission impossible? Nope. 100% sparkica.

Še na začetku tedna sem imela super-duper fancy načrte, ki so (ja, prav mislite) se seveda morali spremeniti. Najbolj sem žalostna, ker mi jutri ne bo uspelo na treking tekmo. 😕 Ampak … samo še 34 ur zicledranja, hitroprstnega tipkanja, možganostrojarjenja s 150% možganostrojskih kapacitet in rešena bom. R.E.Š.E.N.A. Če spustim eno tekmo, še ne bo konec sveta. Za tole odrešitev se splača nekaj žrtvovati. Kozo? Ovco? Ne, treking tekmo pa res.

Med pripravo podatkov za analizo (ki vključuje tudi branje in označevanje objav na blogu neke ameriške dizajnerke) me je prešinilo, da nekateri še premoremo intuitivne prebliske sočutja inu nevemčesa. Kako bi drugače pojasnili, da sem imela pizdec na kraju (ja, cmerila sem se) ob objavah, v kateri je avtorica opisovala težave s svojo psičko in kako jo je na koncu še zadnjič odpeljala k veterinarju, da bi jo uspavali, ker je imela kostnega raka. Podoživela sem situacijo z Larsom. Še zdaj se spomnim do pikice tiste februarske sobote, ko me je oče poklical in povedal, da je odpeljal Larsa …da vseh morij s pEsiko niti ne omenjam. Čutila sem njene dvome, ko je opisovala svojo prigodo z žensko, ki je vsa objokana prosila za pomoč, ker je pozabila torbico v taksiju. Vsakdo bi pomislil, da gre za prevaro, vendar ni bila … in prav se je odločila, ko ji je pomagala. Takoj sem se spomnila lastnih dvomov glede pijanega možakarja.

Če povzamem … tako smo drugačni, da smo si že podobni.

Tik. Tak. Tik. Tak. 34 ur. Do takrat pa :bumpy:

(Ne)Znanemu bralcu v spomin in opomin: hvala za vse ribe, ampak tudi brez tebe bom dokončala to, kar ti tako ali tako nikoli ni bilo niti všeč niti prav.

Red'n'Blue - optimizem je zdravilo

Joj, ja! Skoraj pozabila… Še ta komad! Hudo! Priporočam! 🙂 Muse FTW! 😀

Ko me daje

Včasih, ja, tudi ta trenutek, zdaj, me daje občutek, da bi morala napisati nekaj globokega, presunljivega, nekaj neizmerljivo inteligentnega, prefriganega, resnega, kritičnega, življenjsko pomembnega, neprecenljivega, nekaj, kar bi bilo vredno vsaj stotinko Nobelove nagrade, če ne več.

Ne morem. Ne znam. Runkl. :mrgreen:

Praviš, da sem najs!? Nesramnež!

Zanimivo koliko časa se najde, medtem ko moj Hrčon melje podatke … Med čakanjem na rezultate prebiram bukvo, ki se je verjetno ne bi nikoli dotaknila, če ne bi bilo skrivnostnega spleta okoliščin. Lažem. Našla sem jo na polici v knjižnici, nobene skrivnostnosti. Knjiga dolgovezi o semantiki naravnega jezika. Zeh.

Odprla sem jo in prebrala čudno stvar. Vsi, ki razumete vsaj troho trohe angleščine, veste kaj pomeni nice. Prijetno, očarljivo, krasno, zabavno… a ste vedeli, da je včasih pomenilo tudi natančno, točno, delikatno fino?
Zaradi tega ne bi zganjala takšne galame, to vam je verjetno že zdavnaj jasno. Gremo naprej.

Najbolj zabavno je bilo prebrati, da nice izhaja iz latinske besede nescius, kar pomeni … fanfare, ognjemet in začuden oooo-ooooh prosim! … ignorantski. Da bo vse skupaj bolj pristno in zabavno, bom navedla obdobja in ustrezne angleške pomene te besede. Tri, tri in pol, zdaj!

14. – 16. stoletje: ignorant, stupid, foolish, foppish
16. – 18. stoletje: foppish, fastidious, precise
18. -19. stoletje: precise, balanced, agreeable
20. stoletje: agreeable, pleasant, pleasing

Naj se za trenutek ponorčujem, hehe, prav paše včasih…
Če bi Romeo v pogovoru z Julio uporabil besedo nice,  bi bila njuna tragična ljubezenska zgodba precej krajša, ničkaj tragična in oba junaka bi bila verjetno še vedno živa .

Romeo: Julija, ti si tako najs.
Julija: Kaj? Praviš da sem picajzlasta in da me je težko zadovoljiti!?
Romeo: No …
Julija: Poberi se, nesramnež! Ti bom že dala “najs”!