Verižna reakcija

In some jurisdictions, the term

Image via Wikipedia

Verižne reakcije so zanimiv pojav. Malenkost sproži drugo malenkost sproži tretjo malenkost sproži četrto itd. Današnja je bila sledeča…

Sparki (moj dedc) je ugotovil, da ima kaput/hin/finito verigo na motorju. Zato sva se odpeljala proti Grazu. Na poti med Pesnico in Šentiljem sva pri prvem prečkanju železniške proge poskočila. Kar me je razveselilo in nasmejalo, ker na tem mestu vedno poskočiva. Tudi z avtom. V Grazu sva nabavila verigo. Potem sva ugotovila, da potrebujeva še orodje. Nabavila sva še orodje za montažo verige. Nakar sva modro ugotovila, da potrebujeva še krtačke za čiščenje verige. Nabavila sva tudi krtačke. Med iskanjem spreja za mazanje verige sem zagledala zanimive majice. In kupila dve majici. Na eni piše Meine Kurven sind die Schärfsten 😀 Druga (takisto črne barve) je potiskana z ljubkimi mrtvaškimi glavami roza barve 😀
Na poti domov sva spet poskočila, kar me je še dodatno spravilo v dobro voljo in mi dalo povod za jutrišnjo bedarijo. Majici sem oprala in če bo vse po sreči, bom imela ta-ovinkasto jutri za hec oblečeno v službo :mrgreen: Me zanima, če bo kdo opazil (ne vem, koliko znajo nemško) 😀 Med čakanjem, da se majica posuši, sem imela čas pokomentirati po deviantartu in ugotoviti:če bi si Rdeči baron raje omislil tricikel namesto letala, bi bil morda še danes živ. Tako pa… :mrgreen: Ker se še ne bi rada pridružila Rdečemu baronu, grem spat, saj bo kmalu spet polnoč. In mali ogri definitivno potrebujejo lepotni spanec 😀

Naj vaše verižne reakcije tečejo gladko vsaj to noč :mrgreen:

Malenkosti

Včeraj sem našla mrtvo čebelo 🙁 Čeprav sem alergična na čebelji pik (namig za vse tiste, ki bi se me slučajno želeli znebiti), jih imam rada. Pa medeka tudi 😀

Danes sem se pasla. V gozdnih jagodah. Mleka ne bo :mrgreen:

Prej sem odkolesarila na vurberški klanec, da sem se lahko potem spustila nazaj dol po njem. Žal je šlo le 50 km/h, ker sem imela veter direkt v obraz. Porkamizerija veter, zakaj sem se matrala?! 🙂

Ta teden ni mrknil noben kurji ležeči škif. Danes je imel Pepi svoj dan. Na levi strani ceste traktor s puhalnikom, vzporedno na desni parkiran avto, jaz pa vmes s 35 km/h proti ovinku. Kurji ležeči škifi so na srečo že spali.

Pogovarjala sem se z Wilsonom. Bilo je zanimivo. Upam, da še kdaj… Na svetlobi so stvari drugačne kot v domišljiji. Kdo bi si mislil 😕

V soboto delam. Mogoče bo še pestro.

V juniju grem pogledat na Finsko, kako je kaj v gozdu obešenih lisic in če so depresivni združeni ubožci že naredili očarljivi skupinski samomor. Če vam nič ni jasno, vprašajte v knjižnici po knjigah Arta Paasiline.

Morfeju bom priskrbela (zdizajnirala) fanovsko majico v stilu I & špricer. Kmalu.

Odkritost lahko pomeni tudi, da nekdo spi brez deke.

Danes mi ni več za hece, ker sem že malo utrujena.

Mislim, da bo nekoč konec sveta. Črno bo, grmelo bo in klik! nas ne bo več.

Umrla bom. Ne še zdaj. Enkrat.

V panterjevih rokah

Bila je bajkerska sobota in bilo je srečanje motoristov v Lotmerki (Ljutomer). Bilo je rokersko, bilo je glasno, bilo je bajkersko in bilo je super. Za trenutek sem bila celo v panterjevih rokah :mrgreen:

Na poti v Lotmerk okoli riti v žep. Zakaj? Ker bajkerji pravimo, da je važna pot, ne cilj (It’s the road, not the destination) 🙂

Nekaj se je tudi pilo. Spila sem jih 8. Požirkov 😀 Pivo je bilo res dobro…

Za trenutek sem bila v panterjevih rokah (Še enkrat hvala! :mrgreen: ). Ne, to ni moj Sparki, je pa njegov kolega iz celjskih Panterjev, ki je ustregel moji želji po slikanju z njim 😀

Bili so takšni…

… in drugačni…

… tudi s takšnimi…

… in takšnimi.

Nekateri so leteli, ker je bilo tam manj gneče…

… drugi so raje stali na trdnih tleh.

Bilo je super. Naslednjič gremo spet, ko se vrnem s Finske…