Grossglockner, Ötzi, in palačinke

Großglockner ali Veliki Klek je s svojimi 3798 višinskimi metri veliko večji od mene. Ja, tudi od Triglava. 😀

Tokrat smo pohodniško-plezalno opremo pustili doma, ker smo želeli doživeti Hochalpenstraße jahajoč jeklene beštije. In tako smo šli: trije motorji, trije motoristi in ena baba, fotoaparat in Nüvi 😀

Pod Velikim Klekom lenari ledenik oziroma bolj natančno njegovi ostanki.

Do vznožja ledenika se da priti tako peš kot z mini gorsko železnico — mi smo zaradi neudobne hoje v motorističnih oblekah izbrali zadnjo možnost (moškemu delu ekspedicije je vsak izgovor prišel prav).

Ob poti so table z letnicami (1960-2005, po 5 let), ki označujejo, do kod je tistega leta segal ledenik. Žal vas moram seznaniti s slabo novico: ledenik se tali in to frdamano hitro 😕 Dobra stran tega pa je, da bodo morda našli mojega bodočega ženina, ko se bo led dokončno stalil. Ötzijevega sorodnika tokrat žal nismo našli. Počakati bo treba še kakšnih pet let in ga več ne bo. Ledenika namreč. 😕

Hoja po ledeniku ni drekec pekec, že zato ne, ker lahko zdrsne. Improvizacija stopnic poskrbi, da do tega skoraj ne more priti. Razen, če hočete, da bi prišlo. Ali nekaj takega. Več bo jasno pri opozorilni tabli, ki sledi.

Pri taljenju ledu (led se tali, sneg se topi?) v ledeniku nastajajo razpoke. Ene so manjše, druge so večje. Predstavljajo pa idealni alibi v primeru, da se želite koga znebiti. “Ups, spotaknil se je” ne bo zaleglo le, če boste osebo tiščali v preozko razpoko in ji morda celo stali na glavi, oseba pa bo preklinjala (vas seveda) in vreščala. Da ni potrebno zgubljati preveč časa s samim iskanjem razpok, je poskrbljeno s primernimi opozorilnimi tablami, ki v človeku zbudijo pregrešne misli. Interpretacijo zadnjega stavka prepuščam posameznemu bralcu. Packi :mrgreen:

Detalj z ledenika, za vse tiste, ki ga morda ne boste nikoli videli od blizu. Tej perspektivi se reče tudi Sparkičina perspektiva.

Po preizkušanju trdnosti ledeniške podlage smo se vrnili na razgledno točko, kjer se je med tem nabralo ljudi z vsaj petih avtobusov, avtomobilistov, motoristov, kolesarjev paje bilo še enkrat toliko. Med pasenjem zijal po ljudeh sem dobila čuden občutek, da nekaj opazujejo. Kaj pa naj si človek misli, če gleda druge, kako visijo preko ograje in s prstom vztrajno prebadajo zrak. S pogledom sem sledila njihovim kretjam in zazijala (na široko odprla usta in vzdihnila “oh?!”).

Tam so bili. Kosmati, mali, mičkeno zavaljeni, večji od domačih mačk in manjši od leva. Pravi pravcati svizsceljni, svizsci ali murmeltiere. Glede na to, da so delali reklamo (in še delajo menda) za zelo znano čokolado (mnjam!), so bili videti dokaj hladni ob vsem prebadanju zraka opazovalcev. Neprizadeto so se pasli in čakali, da vsi pripravijo fotoaparate. Med tem, ko smo vsi čakali, da kateri od njih (bili so trije) potegne iz kožuha čokolado in jo zavije…

… se je eden izmed njih odločil pokazati svoje kaskaderske sposobnosti. Kako zgleda nekdo, ki se stlači v premajhno luknjo in potem spet prileze iz nje? Demonstracija na naslednjih dveh fotkah.

Če mislite, da je to vse, kar sem odnesla z naše ekspedicije, ste v zmoti. To je šele sredina zgodbe. Ker mi je bil Tolkienov Gospodar prstanov všeč, bom sledila njegovemu zgledu in Začetek ekspedicije (pot do Velikega kleka) opisala naslednjič…

Hm… kaj je s palačinkami iz naslova? Pojedla sem jih (bile so za večerjo) :mrgreen:

Jutri se bom poročila

Großglockner seen from the southwest. The Groß...Image via Wikipedia

… če seveda najdem novega Ötzija ali Zmrzlino Fritz a :mrgreen: Drugače pa ne. Svoboda je le svoboda in za svobodo se je treba potruditi, da jo obdržimo. Saj ne, da bi me kdo zaprosil 😕 Kakorkoli, gremo naprej, sicer ne pridemo dalje :mrgreen:

Naj si sposodim Prešernove verze iz Krsta pri Savici:

Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!

Prevod:

Če na cesti ne bo posebnih pizdarij, če nas noben neprevidni čičo (pardon izrazu, ampak tako pač je) ne bo zbil s ceste, če ne bomo padli v prepad zaradi peska na cesti, če se nam ne ugreznejo tla pod nogami, bomo obiskali Großglockner in prišli živi nazaj. Sicer bomo umrli. Ne tako žalostni, ker smo radi svobodni, na motorju, z vetrom v zobeh in mušicah v laseh (tudi obratno je mogoče), pa vseeno. Umrčkali.

Če se nam kaj zgodi (bolje da ne, ker je v peklu trenutno gužva – to smo že ugotovili), zapuščam svoj blog Zviti, Beeetko domovoju (konec koncev je le imenski boter), vse smajlije morfeju, fotke Anki, zgodbice pikici (veliki) in helenci, Kanadčanu smisel za humor, Onkel PEPEtu preostale ofce, bubi svojo zbirko pikapolonic, Mariji tisto malo motivacije, kolikor je premorem; če pa kaj ostane, si lahko ostali razdelite med sabo :mrgreen: Aja, 3dedi lahko dobijo mojo mini-orožarno (3 žepne nožke) :mrgreen:

Tako, zdaj lahko grem mirne duše na pot 😀

P.S:: Če bom umrčkala, bom skupaj z Ghost Riderjem preganjala hudobne duhEce, kar tudi ni slab posel 😀

Se vidjamo 😉

Zemanta Pixie

Tarinan loppu! ali Konec zgodbe!

Končno. Zadnji zdihljaji foto epa s Finske.

Če ste pričakovali bolj “turistične” verzije fotk (npr. znamenitosti, gasilske slike, poziranje), sem vas razočarala. Če ste pričakovali hudo umetniške fotke, sem vas razočarala. Če niste pričakovali nič, ste bili na boljšem. No, vsaj upam, da ste :mrgreen:

Vsaka dežela ima tisoče zgodb, nekatere so očitne, druge so skrite in vsak popotnik jih odkriva po svoje. Eni površno in površinsko, drugi globoko in globinsko, tretji pa blodimo nekje vmes 😀

Upam, da vam bodo spodnje pike na i,j in š všeč 😀 in da vas bo zamikalo obiskati Finsko, deželo miljaužent jezer, brezovih gozdov in savn. Za začetek lahko preberete kakšno knjigo Arta Paasiline, definitivno priporočam Gozd obešenih lisic in Očarljivi skupinski samomor. Naj vas naslova ne odvrneta. Finci pod trdim oklepom skrivajo humoreskne prebliske, dobre duše in tu in tam utrujenost od promilov 😀 Če ne veste, kako bi otroku (v primeru, da kdo od vas pričakuje) dali ime, ne bo nič narobe, če bo Hanna, Anti ali Seppo 😀 Morda celo Mika ali Kimi 😀

Zvita, ne me vprašat, če še vedno hranim kaj za konec :mrgreen: To je to 😀

Brez skrbi, nekaj časa vam bom dala mir s fotkami in raje kako našvasala :mrgreen: