Čebljanje v glavi

V povsem neprimernem psihofizičnem stadiju obkrožena s samimi poševnookimi tujci sliši vse slovensko. Piskanje in brenčanje v glavi se stopnjuje z vsako uro, ki jo prebedi.

Gej sreča geja, lezbijka sreča lezbijko in potem nastane Veliki pok, v katerem utripa celo mesto. Tresejo se šipe, tresejo se tla, ona pa zbira moči, da bi se iz stadija zavednosti spustila v nezavednost. Vsaka njena celica kliče “o, bog pomagaj”, vsak njen vdih je težek kot pokrov kamnitega vodnjaka. Basi ji razjedajo možgansko skorjo in skoznjo pronica nelagodje, ki ga je občutila ob pogledu na ščurka ob postelji. Zatolkla ga je, da ne bi ponoči požrl njenih sanj in nje same, kajti brez teh dveh komponent dvo-komponentni sistem, s katerim je zalepljeno njeno življenje, ona ni smiselna.
Svetloba prinese mir in svetloba prinese olajšanje. Ščurek je pozabljen, bazi so izzveneli. Ulice so se spraznile in ponovno napolnile z drsanjem metel in lomljenjem stekla. Drag-queens so se spravile v toplo v posteljo k svojim dragim, pripovedovati o preobrazbi metulja v lisico in lisice v mavrico. Vrvež se pripravlja, da bo primezel iz vsake mestne pore, ona pa brezizrazno sedi na postelji in čaka na trenutek. Odhod iz enodnevne kletke, v katero se je zaprla, je končno napočil.

Hotel v vesolju

Ko se frclajo možgani, ko je potrebno dihati globoko, ker je konec sveta, se rodijo bluzarije…

Ko pregorite, pridite v naš hotel v vesolju, kjer si boste spočili od vsakodnevne gnilobe, v naravi, med galaktičnimi bitji brez pene okoli ust, bitji, ki ne poznajo pohlepa, ne bledečih sten. Brez skrbi, če se vam kaj zalomi, kar se slej kot prej bo, bomo poskrbeli za vas in vaše svojce s šopkom rož in primernim žalnim telegramom.

Dokler boste brez skrbi, vam ne bo hudega, vsaj ne v naravi.

Če delimo osnove, dobimo kaos, filozofija pade na celi črti. Prividi, digitalni, analogni, ki se jih ne da rešiti s koreni, zakomplicirajo tudi še tako plemenitega človeka. Preprostež postane prostak, ko jadra sredi vetrov in rdečih trakov na morju nespremenljivosti. Niti vihar, niti valovi ga ne ustavijo. Če ste odsotnih misli in dobrega duha in drugi hodijo po vas, je v onostranstvu vse urejeno. Še na tostranstvu hipokriti sadijo rože na grob vašega soseda, ker je na vašem že prevelika gneča. Vrata v prostranskost in onostranskost se odpirajo, zapirajo, vrtijo kot vrtavka, odklepajo, zaklepajo in zaloputnejo pred vašim nosom, ko želite vstopiti. Zato ostanite zunaj, ne delajte si skrbi, ker bo tako ali tako čez nekaj milijonov let, ali celo malenkost prej, konec sveta.

Obsesija z vesoljem je suvereno nasledila obsesijo z letečimi pujsi. Vsaka stvar ima svoje mesto v urejenosti in neurejenosti in moje obsesije imajo svoje mesto točno tam, kjer hočem. Trenutno so prešle iz stanja meglene tančice utrujenih oči v kavno agonijo čakalnice v Seulu.

Reality check: Avtoričin svet v realnosti ni nujno tak, kot si ga je zamislila in kot si ga zamišlja 😯 . Teoriji vsesplošne urejenosti se občasno odkruši vogal, ko zlobni ljudje podajajo še bolj zlobne kritike na račun dela, ki ga opravlja. Jebi ga.

Če bi preproge letele

Če bi preproge letele, bi bili Angleži med vodilnimi trgovci (mogoče tudi izvozniki) teh izdelkov. Cambridge je dokaj malo mesto (v primerjavi z Londonom ali Briminghamom), vendar lahko na vsakem drugem voglu kupiš tepih 😆 Parkrat me je prijelo, da bi vprašala, če imajo leteče tudi, al pa tiste ljubezenske :mrgreen: Mimogrede, vsak pravi italijanski mačo ve, kaj je ljubezenski tepih in ga tudi z užitkom razkazuje 😆

Ker preproge ne letijo, sem morala nazaj spet z RyanAir-om. Dan pred odhodom domov so mi poslali “veselo” obvestilo na mejl, da žal njihov sistem (spletna stran, web check-in, preverjanje podrobnosti leta) nekaj dni ne bo deloval. Kljub temu bi naj vsa letala normalno odfrčala z letališč. Pripravila sem se že na najbolj črn scenarij: da bom dan ali dva preživela na letališču 🙂

No, na srečo je vse, kar so napisali v mejlu, držalo. Moj frčoplan je bil celo celih 15 minut prehitro v Grazu. Verjetno kurijo slovenski premog, ki je energijsko bogatejši 😆

Zadnji hit na RyanAir-ovih letalih: ob pristanku se zaslišijo fanfare in sami sebi čestitajo, da so tako dobri in hitri in da ne zgubijo veliko prtljage. Nekateri potniki okoli mene so bili ob zvoku fanfar šokirani. Mislili so, da so zamudili vso akcijo: pokvarjen letalski motor, odtrgana kolesa, luknjo v letalu in celo goro teroristov, nam pa je uspelo vseeno lepo mehko pristati!!!

Predzadnji dan mi je uspelo nabrati še nekaj fotk iz okraja Huntindgdonshire (obiskala St.Ives in Huntingdon).

Z letečo preprogo…

To bo za danes, jutri, pojutrišnjem in še kak dan vse z moje strani 🙂 Moram še spakirati, ker jutri odfrčim… en dan prihodnosti naproti.