Kako spakirati kufer v sekundi dvajset

Februarja spet potujem in vsekakor želim z vami deliti fenomenalen IN delujoč nasvet o pakiranju kufrov. To je namreč najbolj tečen del priprav na potovanje, vsaj meni 🙂

Potrebne sestavine:

  • majhen kovček ne glede na dolžino potovanja
  • omara
  • Yokozuna

Postopek:

  • Odprete kovček in ga položite pred omaro.
  • Prosite Yokozuno, naj nagne omaro.
  • Prosite Yokozuno, naj stlači stvari v kovček in sede nanj.
  • Povlečete zadrgo in voila!

Priporočila:

  • Yokozuno vzamite zraven, ne glede na to kam greste. Kovček bo namreč potrebno spet zapreti, preden greste domov.
  • Dobro premislite, kako boste Yokozuno nahranili, sicer morda ne bo hotel zapirati kufra.  😛

Novosti – kmalu v trgovinah:

  • Žepna verzija Yokozune
  • Yokozuna, ki ga lahko obesite na trak in ga nosite okoli vratu

Pismo mastno, a ve kdo slučajno, kam sem založila Yokozuno? 😛

Ej, ampak resno!

Pride dan, ko je potrebno odbiti novo bitko s starimi sovragi. Če imam dober dan, zmagam jaz, sicer zmagajo oni. Vroča kopel je odplaknila sivino misli, črna usedlina bo šla stran le z drgnjenjem. Jutri. Doma.

Naslednje vprašanje se mi motovili po glavi že dlje časa: če oseba kupi gel, ki je hkrati tudi šampon in na gel-šamponu piše, da so po uporabi lasje svetleči, a to pomeni tudi, da … eh, naslednje vprašanje 🙂

Še eno vprašanje: če nekdo zatrjuje, da vedno najprej(!) pomisli na druge in jih zmeraj(!) jemlje v obzir, nato pa dve uri potuje po enosmerni cesti egotripanja in vse, kar slišim je “jaz, jaz, jaz, jaz” … a je hudo narobe, če pomislim, da ima ta oseba popolnoma napačno predstavo o sebi? 😕

Potem seveda logično pridem na naslednjo modro misel: vse iluzije so kratkotrajne, ker njihovi izvajalci pozabijo plačati položnico za dovajanje energije (kakršnekoli že pač).

Ej, ampak (čisto) resno: hvala simpatičnemu neznancu, ki me je spremenil točno tisti trenutek, ko je bilo potrebno. Vrnil je zaupanje v čar somraka, ko vse krave postanejo črne in za dan vrnil lučke v oči. Okej, mogoče ne ravno lučke, so si pa oči vsekakor spočile. 😀 Ne si zdaj razbijat glave, nič od tega se ni zgodilo v Luxemburgu. 😉 Tule sem imela le čas razmisliti o vsem.

Nekaj o Luksemburgu enkrat v prihodnosti (sploh slikice), še prej pa vas bo dohitel tok besed v smeri ugajalne hendikepiranosti. Imejte se lepo, imejte se radi, imejte radi druge, ne objemajte kaktusov in ne sušite štirinožnih prijateljev v mikrovalovki. Zaljubljajte se v neznance, (ne) prijemajte neznanke (velja predvsem za moško populacijo) in vse ostalo, kar se pač da početi, medtem ko drvimo po cesti v smeri črne luknje pozabe.

Tako, (dobro) porabila plačan internetni čas. Grem naprej brat enega izmed “najlepših ljubezenskih dialogov”, Glattauerjev roman (berem ga v nemščini, prosim lepo) Gut gegen Nordwind. Aja, danes sem se že učila španščine. 😀 Nekje je treba začet. Portugalščina in francoščina sta že na seznamu.

To je to.

Tempiranje je vse (Timing is everything)

Kaj se zgodi, če bomba ni dobro tempirana? Nič. Bombaš ne dobi obljubljenih devic v nebesih, niti nagic v reviji za odrasle ne.

Kaj se zgodi, če je nekdo neprestano nesinhroniziran z vsemi ostalimi? Zgazi ga avto. Najbrž. Ne vem. Vedno zamuja v službo. Vedno je prepozen na razprodajah. Vedno je zadnji v vrsti. Vedno vse zamudi. Še na lasten pogreb.

Kaj se zgodi, če v žaru strasti ljubimec slabo oceni trenutek za umik orodja? Včasih nič, včasih pa “hec”, seveda pri predpostavki, da druge oblike zaščite niso bile uporabljene.  😀

Kaj se zgodi, če bimbolaj neprevidno butne neprave besede ob nepravih trenutkih? Ne položi bimbolajke. Mogoče bimbo, lajke pa vsekakor ne. 🙂

Kaj se zgodi, če je nekdo ob nepravem času na nepravem mestu? Vidi nekaj, kar ne bi smel in pol ga to tepe. Včasih to osebo tepe do kri. Ne krvi. Do kri 😆

Kaj se zgodi, če sparkica podleže slabemu tajmingu (kot ponavadi)? Razmisli, prežveči, pljune in gre naprej. Pfuj 😀

When timing sux

In vi? Kakšen je vaš tajming?