Category: pametovanja

Fluftarska žehta

  By , , ,

Danes je dan za fluftarsko žehto. Batko, miške in moja majhnost med pranjem filozofiramo o krivici-prasici, o poštenosti-zblojenosti in o normah-konformah. Jutro spodbudi živčne končiče in očesni senzorji delajo z nadsenzorsko hitrostjo. Batkotove nežne roke ožemajo možganostroj, od katerega se še zmeraj cedi, miški čebljata o popularnih negativističnih pristopih k dojemanju stvari, moja hinavska majhnost se ubada s protislovji med ciniziranjem lastne biti.

Oborožena z nožem cinizma za pasom namreč pridigam o neuporabi cinizma, češ, dajmo se spremenit, dajmo stvarem in ljudem čas, da se pokažejo z leve in z desne, od spodaj in od zgoraj, s slabe in dobre strani. Ironično pri vsem skupaj je, da sem železnega prepričanja, da smo ljudje v osnovi slabi. Ženejo nas čudni tokovi dokazovanja, obvladovanja in prevladovanja nad samimi seboj in nad drugimi. Kot Sparkana Orleanska stojim na braniku, branim norme-nekonforme pred jedkim morjem, ki se zažira v branik in z nožem v roki odganjam pljusk za pljuskom. Sparkana je utrujena. Branik obdan s humorjem, sarkazmom, oplemeniten z zdravo pametjo in s temelji iz armiranega poštenja je načet. Neznanski mlini na veter so sklenili zavezništvo z morjem, vetrnice so razpeli kot jadra in zdaj pljujejo po morju, morski ovni, ki se bodo zabijali v branik.

Dragi Don Kihot, nehaj popivati in nehaj preganjati babnice naokol. Čas je, da spremeniva strategijo. Pokliči me.

Žehta je končana, možganostroj je spet suh. Batko si maže ročice z nežno kremico. Ah, kaj je to? Ob kotičkih oči ima gube. Ah, saj so samo smejalne gube. Miški sta splezali nazaj, da bi spet pognali kolesje, mene pa čaka vadba vloge Sparkane. Kam sem že založila ogledalo … hmm …

Če ti nič ni jasno, nič hudega 😉 Žehte niso tako pogoste.

Can you?

Slovarček:

  • fluftarska – filozofsko luftarska; govorjenje in razmišljanje z glavo v oblakih, kjer je pogled rahlo zamegljen
  • konforma – pojma nimam, se pa lepo rima z norma; morda cikam na prijetno udobnost, lagodje, v katerega smo zašli
  • ciniziranje – dodajanje pocinkanega sloja cinizma

Verižna terapija ali traparija?

  By , , ,

Med čakanjem, da se mi na računalnik namesti glomazna kreatura, sem imela nekaj trenutkov zase. Zaznala sem, da se me loteva čudna žalost, bogsigavedi zakaj. Pravzaprav vem zakaj, vendar je stvar tako žalostna, da bi še najbolj žalostni med vami bili veseli in zato ne bom napredala o njej. 😀

Splav na toku misli me je privedel do otoka, kjer je rasla palma spomina, na njej pa kokos, v katerem je bilo sporočilo. Sporočilo se je glasilo: “Pika. Dnevnik.”

Ker sem danes že skoraj ves dan v posebni fazi delovanja, kjer je enostavno komplicirano in komplicirano zelo enostavno, sem sporočilo takoj razumela. Pika me je na Bložiču vprašala, če še uničujem dnevnik. 🙂 Do danes sem ga imela zaprtega v predalu, da ne bi prišlo do samouničenja. Tako poceni je namreč ne bo odnesel. 😛

Ker mi ni bilo za norčije v stilu “odnesi dnevnik pod tuš”, sem za nalogo izbrala izdelavo papirne verige. Verige so skrivnostno večpomenske, kot je večpomenska dvoumnost. 😉

Verižna terapija se prične

Z verigo priklenemo, z verigo sklenemo, z verigo lahko omejimo ali osvobodimo. Kaj od tega je dobro in kaj je prav, je odvisno od vsakega posameznika — tudi od tebe, dragi bralec.

Barve za sivino

Če osebo priklenemo nase, si jo na poseben način lastimo in jo s tem tudi omejimo. Če z verigo sklenemo nepovezane stvari, dobimo Celoto, ki je več kot le vsota posameznih delov. Sinergija. Če sklenemo pretesno, se lahko zgodi, da se Sinergija zaduši in postane le navadna Vsota.

Uklenjene barve

Z verigo nas omeji realnost, če predolgo nosimo zvezdni prah na glavi, vendar se z verigo lahko osvobodimo, če priklenemo svoje strahove.

Verige so šibke ...

Takšne so te verige, dobre in slabe, sive v svoji sijajnosti in sijoče v svoji sivini.

Dobro-slabe verige

Traparija. Saj gre le za nalogo v dnevniku. 😉

Eksplicitno o eksplicitnem ali porkamotorka!

  By , , , ,

Včasih me prime, da bi se ves dan le eksplicitno izražala. Če rečem črnemu črno in belemu oranžno, ja, gre za koljnjenje (ne koline!) in frdamaniranje. 😆 Preklinjanje torej. 😀

Pravijo, da se preklinjanje za dame ne spodobi. Aham.  😯  A ti, ki to pravijo, hodijo kdaj v mojih čevljih? Ne? Se mi je zdelo, da ne. 😈   Sploh pa po vseh teh letih v večinoma večinski moški družbi, kjer se pogovori sučejo okoli gadžetov, geekovskih zadevščin in podobnega, ženska težko ostane fina dama, še manj, če to nikoli ni bila. 😛

Še preden vsi, ki ne odobravate niti občasnega eksplicitnega izražanja, pobegnete, naj vam zaupam eno stvar: preklinjanja in preklinjevalcev je več vrst. O, kakšno presenečenje! 😆 Lahko me obtožite predalčkanja ljudi, vendar ne pričakujte, da se bom sekirala. Ne, niti žagala ne. :bumpy:  Kar pa seveda ne pomeni, da odobravam vse vrste preklinjevalcev.

Preklinjevalce predalčkam takole:

1. Piiiip

Osebki, ki za skoraj vsako ne-eksplicitno besedo uporabijo najmanj eno k*** ali p**** ali j***. Na ameriški televiziji bi v intervjuju z njimi samo piskalo in bliskalo. Osebki tega razreda so dejansko prepričani, da so kul in in in velike živine in oh in sploh in … aja, kje sem že ostala? 😆

Primer dvogovora med osebkom razreda piiiip (P) in naključnim sogovornikom (N):

**** Pozor! Primer vsebuje eksplicitno govorico ******

N: Hej stari, kako si?
P: Jebemti, pizda ej, dobro, u kurac dobro, pizda, sem mislo, da bo šlo vse v kurac, jebemti, stari, pizda no, pa ni šlo, pizda.
N: Čak, a si zdaj dobro al ne?
P: Kurac dobro stari, sem, pizda, pa nisem, pizda. Jebemti, pizda no.
N: ?#$!?

Osebkov tega razreda se izogibam, če se le da, ker se mi ne ljubi skoz poslušat o spolnih organih in njihovi interakciji. Ja, tako je.

2. Frdamanisti, porkisti in bemisti

Osebki tega razreda so dokaj kreativni pri ustvarjanju in uporabi kletvic. Čeprav se občasno poslužijo grdih besed p***, k***, f***, j***** (zvezdice so posledica samodejnega filtra, hehe), se raje posvetijo prilagajanju kletvic trenutnim okoliščinam. V ta razred prištevam tudi sebe. 😀

Frdamanisti večkrat dodajo pred besede frdaman, medtem ko porkisti dodajajo porka (včasih celo samo orka). Seveda gre za isti pomen, le izvor teh dveh besed je drugačen. 😀 Obstajajo tudi mešani frdamano-porkisti in porka-frdamanisti, a v bistvu gre za eno in isto marmelado 😆  Malo hujša podvrsta so bemisti, ki so nekoliko omili besedno zvezo “jebem ti” oz. konglomerat “jebemti”. Namesto tega uporabljajo bemti pred besedo, ki opisuje izvor jeze.

Primer dvogovora med frdamanistom/porkistom/bemistom (FPB) in naključnim sogovornikom (N):

N: Halo stara moja, kako si?
FPB: Dobro, hvala, samo ta frdaman računalnik me jezi. Porkamotorka, da bi najraje uporabila frdamano macolo zanj.
N: Kaj pa te jezi?
FPB: Bemti, vse. No, skoraj vse. Frdaman ventilator se zabaše ravno takrat, ko je najmanj treba. Bemti ventilator.
N: Lubica, prav imaš, na macolo.
FBP: Bemti macolo, tale je premajhna. A mi lahk daš mal večjo frdamano orka-macolo?

3. Pismonoše

Osebki tega razreda redko preklinjajo. Najhujše, kar izustijo, je “pismo”. Zeh. Z njimi je nemogoče učinkovito in zabavno preklinjati.

Primer dovogovora med pismonošo (P) in naključnim sogovornikom (N):

N: Hej, kaj počneš?
P: Pismo, tole me jezi.
N: Aha.

Zeh. Sem rekla. 😆

4. Čistuni

Osebki, ki niti enkrat v življenju niso preklinjali. Bemu resnico, da nikogar takega ne poznam. 😆 Verjetno bi morala v klošter. 😛

Primera ni. 😆

In? Kam sodiš ti, dragi bralec? 😆

Slovarček:

  • kolnjenje in frdamaniranje – umetelno izstreljevanje besednih rafalov grdih, zelo grdih, besed; rafal se lahko prične s frdaman, lahko pa tudi ne
  • frdaman – popačena soseda, opala, beseda sposojena pri sosedih: preklet
  • macola – posebno kladivo, univerzalno orodje za popravilo stvari; popravi jih za večno