Deset (ja, 10) načinov, kako ne začeti pogovora

LudEki smo večinoma socialna (včasih tudi nekoliko socialistična) bitja in se nemalokrat zapletemo v takšne ali drugačne pogovore. Pri pogovoru je zelo zanimiv (beri pomemben) začetek, saj ta odloči, ali je bil pogovor le ščebetanje vrabljev, poezija z dodano vrednostjo, scenarij za akcijski film ali le vstopnica za oddelek intenzivne nege. No, nekaj takšnega.

V glavnem, pri pogovoru je potrebno paziti, kako ga začnemo. Navajam deset načinov, ki vam jih nikakor NE priporočam. Vsi primeri so napisani zame, da ne bo zamere, jasno, in ker se je super delati norca na lasten račun. 😀 Načine lahko posplošite na poljubno kombinacijo spolov, telesnih oblik in/ali alternativnih osebnosti, ne pustite se omejevati. 😆

Zdaj pa zares: 10 načinov, kako ne začeti pogovora (vsaj z mano ne):

  1. Lubica, zgledaš kot da bi te krava pojedla, prebavila in pokakala. (*Morda je ljubica spala le 3 ure?*)
  2. Lubica, a te je Matilda polizala po čelu? (*Lubica zgleda bledo in utrujeno. Glej točko 1., zakaj je temu tako.*)
  3. A si se zredila? (*Te za bučo?*)
  4. Zeh. (*Zeh. Zdaj vem, kaj si zajtrkoval/-a. Hvala.*)
  5. Zgledala si že boljše … (*Manemoj?! Glej točki 1. in 2.)
  6. Do jutri moraš … (*Moram samo umreti, do jutri lahko morda … poudarek na morda, sploh če ni zraven ‘prosim’!*)
  7. Ti mi boš … (*Brez ‘prosim’ in ‘ali bi hotela’? Pejd kakat.*)
  8. Glej, vem da tega ne maraš … (*Če veš, da ne maram, zakaj potem sploh govoriti o tem?*)
  9. Kere droge jemlješ? (*Te za bučo? Nekateri smo naravno prikupno zmedeni. Sploh zmedeni. Imamo drugačen smisel za humor. Ni moja krivda, če ne razumeš. Basta.*)
  10. Ti si najboljša, najlepša in ti to najboljše znaš. A bi … (*Haaaaloooo, a zgledam, kot da padam na take finte? Zgledam še mogoče, zagotovo pa ne padam na njih.*)

Če ste modri (ne kot vijolice in ne kot oblaki), se boste iz tega nekaj naučili. Kaj? Kako manipulirati z mano. 😀 Aja, ja, in kako ne pričeti pogovora. 😛

P.S.: Zvezdice so zgolj v dekorativne namene. 😆

1110 razlogov, zakaj nima smisla brezvoljno bluziti skozi dan

Vem, zadala sem si težko nalogo: definirati 1110 razlogov, zakaj nima smisla brezvoljno bluziti skozi dan, še posebej ne na dan, kot je današnji. Moker, turoben, packast, rahlo zdolgočasen in nagnjen k bluzenju.

* sparkica si pomane roke, raztegne prste in škljocne po tipkovnici *

Da ne bo nepotrebnih zapletov, bom pisala v prvi osebi ednine. Ziher je ziher. 😉

  1. Že jutri mi lahko pade letalski motor na glavo. Ne verjameš? Poglej film Donnie Darko in še enkrat premisli.
  2. Že jutri mi lahko diagnosticirajo 1001 vrsto raka. Jep. Nisem morbidna, te stvari se dogajajo. Nazadnje se je zgodila kolegu. Neprijetno.
  3. Po bluzenju si moram kupiti novo bluzo, ker staro bluzo med bluzenjem zabluzim. V tem času je to prevelik strošek.
  4. Ponoči se lahko zgodi konec sveta in če se zbudim po koncu sveta, si menda ja ne bom rekla:”Fak, kako brezveze sem zabluzila zadji dan pred koncem sveta.”
  5. Brezvoljno bluzenje ima neprijetne posledice: slabo vest, tečnobo, prenajedanje z endorfinsko bogatimi hranili (beri čokolado) in pokvarjen začetek tedna. Vse bi še prenesla, vendar vam lastne tečnobe res ne privoščim. Res ne. Ker potem se lahko prijavite na prvo raziskovalno misijo izven Mlečne ceste. Čak, čak, presneto, tja sem se prijavila sama.
  6. Bluzenje povzroča prehajanje vseh barv v sivo in nato v črno, kar ni v skladu s teorijami o mavrici. Kdo je že videl črno mavrico, prosim vas lepo?!
  7. Brezvoljno pomeni brez volje, kar dalje pomeni, da sem človek brez volje, kar pa definitivno nisem. Torej, če rečem, da sem brezvoljna, nasprotujem svoji lastni definiciji. Preveč kompleksno za krajšo razlago, zato kar recimo, da si brezvoljnosti ne smem privoščiti. Tako je. Basta.
  8. Če nisem brezvoljna in zblužena, lahko koga drugega spravim iz brezvoljno-bluzatorskega stanja, kar pomeni, da lahko potem ta oseba “okuži” s smehom in dobro voljo še koga drugega in tako naprej in tako po diagonali, dokler se krog ne sklene in dokler mene nekdo ne spravi v še boljšo voljo in/ali smeh. Temu se reče efekt cirkularke ali nekaj takega. Recimo. 😛
  9. Ako brezvoljnarim, poslužam zabluženo muziko, vedno ugotovim, da se svet vrti v napačno smer. To vsekakor ni dobra zadeva, ker zakomplicira moj bioritem do amena. Zjahan bioritem pa pomeni pogostejše napade zlovoljnosti, tečnarjenja in … spet sem pri točki 5.
  10. Imam omejeno število dni na razpolago za (iz)življanje, razen če najdem način, kako pretentati tetko smErt. Lej, ne me zdaj prepričevat, da se jo da na izi — če uspem nekaj kErlcev okoli sebe prepričati, da sem mlajša, kot sem v resnici, to še ne pomeni, da se da smErt naplahtati na tako enostaven način. SmErt ima licenčno politiko porihtano bolje kot vsi štancarji programske opreme. Ne verjameš? Preveri tukaj.
  11. Kdo me bo pa prenašal, če bom morbiden drekec pekec v virtualnem kotu!? Nihče. Nasmejan drekec pekec? To je pa čisto druga zgodba! 😉
  12. V stanju brezvoljnosti mi švasarije ne gredo od rok. Brez švasarij ni bloga, brez bloga je brezveze, da sparkica sploh obstaja in puf!, v trenutku bi izginila. Descartes, kaj praviš na tole? Nič? Kako nič?! Aja, mrtev si. Hehe, a ti je potekla licenca (glej točko 10)? 😛
  13. Bluzenje je zelo podobno blejanju, blejajo pa štorklje. Ne? Race? Tudi ne? Aja, ovce. Po zadnjem pregledu pri zdravniku so mi zagotovili, da ovca še nisem, torej ne smem blejati in posledično: ne smem bluziti.
  14. Pri brezvoljnem bluzenju se pojavijo bolečine v križu, ki jih ne odpravi niti Dormeo, niti Cosmodisk, niti Strelovo vnovično hlodiranje po Amazonki. Bolečin v križu ne maram, vsaj zaenkrat še ne.
  15. Brezveze je brezvoljno bluziti, ker se lahko bolje jezim ali smejem. V vsakem od teh dveh primerov porabim več kalorij, kot pa če samo sedim/ležim/stojim nekje kot kup nesreče. Kup nesreče hitro postane drekec pekec in ja, spet sem pri točki 11.

To je to. A da ni 1110 razlogov? Seveda jih je toliko, le v binarni svet se postavi, dragi bralec 😉

Hujšanje malo drugače

P.S.: Dragi bralec, morda se čudiš pohodu objav ta vikend. Jebat ga, pač rabim protiutež za branje in pregledovanje člankov, programiranje in opravljanje “resnega” dela.