A ne da ima ljubezen v našem besednjaku rahlo čuden prizvok, čudno barvo, tako nenavadno zazveni, če jo izrečemo na glas? Koliko od vas je že kdaj izustilo “ljubim te“? Če dobro pomislim, tega še nisem nikomur rekla na glas, pa ne zato, ker ne bi tega čutila, ampak ker bi se enostavno počutila … hecno. Namesto tega frčijo okoli “rad/-a te mam”, “ti si moja/moj”, “aj lav ju”, “ih libe dih ko svija štih”.
Ampak je tam. Ta stvar, ta občutek, ta nedoločljiva zmes metuljastih občutenj, bolečih zbodljajev v predelu med metulji in levim srčnim prekatom, med metulji in desnim srčnim prekatom. Ne mislim zaljubljenosti, zacopanosti, ko ne vemo, kje se nas glava drži, kje so noge in kje rit, koliko je ura in kako nam je ime. Govorim o tistem, o srčiki, ki ostane, ko ni več ničesar. Govorim o tistem, kar ostane potem, ko ljubljena oseba odide, umre, pobegne in/ali ko se zavemo, da bo oseba vedno nekje tam, a ne za nas.
V zadnjih dneh sem pfff-krat naletela nanjo. Skrivala se je v solzah, v knjigi, v besedah človeka, ki mu je umrla žena za rakom, v žalostnem glasu dekleta, ki jo je razočaral zanima-me-10001-stvar-ti-si-samo-ena-izmed-njih fant, v nemirni krvi in hrepenenju po nekom, ki je tako blizu in hkrati vesolja daleč. Našla sem jo v božanskih strelah, ki so prinašale grozo, trepetanje, točo in razdejanje, a so bile tako peklensko lepe. Pokazala se mi je v obliki zajkle, ki je zjutraj tekla pred menoj, da bi me odpeljala stran od zajčkov. Poiskala me je z smsom in z besedami slovesa, zaradi katerih sem nemirna. Razkrila se mi je v obliki pisma iz knjige, ki jo le še malokdo vzame v roke. O njej mi je pel Edo Maajka, čutila sem jo med tekom in sanjala o njej.
Lepa je in nevarna, vabljiva in zastonj. Brez nje smo samo roboti, samo lupina. Močnejša je od smrti, močnejša od sovraštva, trdnejša kot skala in mehkejša kot puh mlade račke. Lepša je, če se ne vpije o njej preko megafona, najlepša je, če se jo razbere iz oči, iz dotika, iz diha.
Vseeno mi je, kako zveni, ko se prikotali z jezika. Raje jo čutim, živim in dajem. Ja, in prejemam 😉
Nehajte šparati z njo, saj je zastonj. Porkaduš! 😀
