Valovita zarota in vampek na dražbi

V zadnjih dnevih (tednih?) je na Twitterju potihnilo, tudi Koornk je malce bolj miren. Zakaj? Ker je moja majhnost odkrila dobila dostop do nove zadeve, ki se ji reče Google Wave, po domače Guglov val. LudEki na prej omenjenih storitvah imajo (relativno) mir pred mano.

Stvar je zanimiva, res, ne lažem. Guglov val me najbolj spominja na travnik zgodaj spomladi, ko začnejo cvetet rože … Super fajn se je usest na travo, požvečit prve bilke, poduhat prve cvetove … dokler se ti majski hrošč ne zaleti v glavo. Bam! Za njim še eden! Bam! Bam! Bam!

Na srečo je na tem travniku stric, ki te hrošče lovi … z lopato za sneg. Počasi, a vztrajno. Sploh počasi. Tudi rožice rasejo in odpirajo svoje cvetove počasi. Pooočaaaaasiiiiiii.

Ja, zadeva deluje celo tako počasi, da sem za hip pomislila na zaroto. Sumim, da vse naše računalniške vire med valovanjem uporabljajo za poganjanje super mašine (sorodne možganostroju), ki določenemu predsedniku v določeni državi greje kavo … in napaja solarij. Zdi se mi namreč, da ta določen predsednik sploh ni temnopolt! Nasprotno! Rekla bi, da se redno potika po solariju in tako vzdržuje čokoladno polt.

Lahko pa da se motim. :mrgreen:

Med pisanjem bedastoč se mi je porodila še ena. Ultra hitra in ultra učinkovita metoda hujšanja. Pozabite diete, pozabite stradanje in večurno mučenje na fitnes napravah. Namesto tega ves denar, ki bi ga zapravili za te brezveznosti, mirne duše in brez kančka slabe vesti nakažite meni, sami pa prodajte vampek na dražbi. Priporočam eBay.

EDIT: Zdaj pa hitro spraševat, kdo še ima (po)vabila za tole reč 😉 Kopalke niso potrebne. Zaenkrat.

Senzualnost, senzitivnost in senzacionalnost!

Skoraj senzacionalen naslov. S.k.o.r.a.j. Ampak ni. Niti ni senzualen, kaj šele, da bi bil senzitiven. Nonsenzičen? Jap, to pa ja. Karkoli že vse te švasanke pomenijo. V bistvu sem potrebovala le uvod za tale minimalistični okrasek 🙂 To je edino, kar sem uspela v teh dneh zašvasati, ker se trudim malce bolj živeti. Ni nam lahko. 😆

Edit: skoraj pozabila. Runkl! :mrgreen:

Ko me daje

Včasih, ja, tudi ta trenutek, zdaj, me daje občutek, da bi morala napisati nekaj globokega, presunljivega, nekaj neizmerljivo inteligentnega, prefriganega, resnega, kritičnega, življenjsko pomembnega, neprecenljivega, nekaj, kar bi bilo vredno vsaj stotinko Nobelove nagrade, če ne več.

Ne morem. Ne znam. Runkl. :mrgreen: