Mehčalec v pralnici

Spet perem? Ja, spet perem. Odkar sem se preselila, so ta vsakdanja/vsakotedenska opravila postala prava terapija in pripravljalnica misli za praskanje po blogu. Pranje perila je kar naenkrat napredovalo v pralnico misli. Ker že drugače ne uporabljam mehčalca (tekaške cunje ga ne potrebujejo), ga tudi v pralnici misli ne dodajam. Vem sicer, da obstajajo… neki romantični mehčalci, pa klekljalni (vpišeš se na tečaj klekljanja), štrikalni in kuhalni…

Mimogrede, pravkar se na TV rola film, v katerem ima Bruce Willis še lase. Hehe, boljši je brez.

Danes sem uspela po miljaužent letih nabrati nekaj minut za popoldanski počitek. Za spremembo (običajno dremam, ne gledam TV) sem celo ujela drugo polovico nekega romantiš filma (mehčalec, ja) o urednici v neki založbi. Urednica in pisateljica sta na koncu filma vsaka po svoje prišli do zaključka, da je resnica edina vredna branja oz. da mora biti človek predvsem zvest samemu sebi. Kje podpišem? 😀

Pisateljica je še naumila, da je ljubezen neki-neki bla-bla-bla (ta del sem namerno predremala)… Morda mi naslednjič uspe ugotoviti, kaj je imela povedati 🙂 Lahko bi bilo nekaj takšnega…

Danes je moj cenjeni Vergil sočutno izjavil, da sem revica (v pozitivnem smislu), ker (si) pišem Deklaracije neodvisnosti… ampak… dragi moji, v tem je ravno čar. Neuslišanost, svetobolje, nemir, odvisnost od adrenalina… a lahko ima človek boljše priprave na magnum opus?  :mrgreen:

Stroj je opral. Obešanje. Le perila 😆

I jen in dva i tri… Z Test!

Čeprav sem petarda-človekica, sem v bistvu zelo potrpežljivo bitje. Petarda-človekica je bitje, ki se razpizdi in razpištoli, pove svoje, potem pa je mir. Pred fazo razpočitisa prenašam in prenesem marsikaj. Edini predpogoj je, da sem naspana (min 6 ur spanca). V tej pred-razpočitis fazi prenesem zbadljivke, norčevanje, šovinizem, tudi kakšno žalitev (dve, tri).

Ampak!

… ja, ampak …

V tej fazi obstaja prag, recimo mu Z Test, ki odloča o nadaljnjih interakcijah moje majhnosti z osebo, ki pride do točke Ampak!.

Test ni nič kaj posebnega, nič visokoletečega ali nizkoplazečega. Z Test: “Delaj z mano tako, kot jaz s tabo.”

Z Rulez na Z Testu:

  • Če sem prijazna do Tebe, bodi prijazna/prijazen (ali vsaj spoštljiv) do mene.
  • Če sem zlobna do Tebe, si lahko zloben/zlobna do mene.
  • Če delim svojo vodo s Tabo, deli svojo vodo z mano.
  • Če Ti podarim kakšno svojo stvar, ki mi je zelo pri srcu, bom vesela, če mi posodiš kakšno stvar, ki bi si jo rada ogledala.

Si opravil/-a? 😀

Morda bi se še sama morala kdaj preizkusiti na lastnem Testu, a? :mrgreen:

B(r)uhuhu, jokica tu

Gledam stare objave in s čisto objektivno samooceno ugotavljam :mrgreen: , da sem bila prej bolj zabavna. Ok, če ne že ravno bolj zabavna, pa vsaj manj tečna. 😆 Glede na to, da so razlogi za tečnobo minili (ajd, recimo, no), je čas, da spet naumim kako bedastočo.

Včeraj sem na letališču v Helsinkih med čakanjem, da odpravijo mehanično okvaro, gojila globoke filozofske misli. Prišla sem do naslednjih ugotovitev.

Ugotovitev #1. Vsakič pred letom stestirajo turbino in sicer tako, da žrtvujejo enega izmed mehanikov. Če ga turbina lepo pospravi skoz, potem je vse b.p. Naš — mislim “naš” — mehanik je imel najbrž šrauf v nogi ali ploščico v glavi.

Ugotovitev #2. Količina lastnega režanja in izjavljanja bedarij (LRiIB) je v primeru predhodnega zaužitja čokolade premosorazmerna resnosti situacije (RS). Sicer je količina LRiIB obratno-do-premosorazmerna RS, v sočasni odvisnosti od količine spanca. Go figure.

Ugotovitev #3. Sredi helsinškega letališča je kup snega. Razlogi za zamude letal niso izredno nizke temperature in  mehanične okvare (glej ugotovitev #1), ampak čakalna vrsta za smučarske/sankaške karte oz. za spust po kupu snega. V našem primeru (čakali smo 2 uri) sem 99% prepričana, da sta dva pilota med seboj fizično obračunavala. Prvi je drugemu snel levo obrv, drugi pa je prvemu uničil pričesko. Naj še nekdo reče, da 3-vremenski Taft zdrži vse. To sploh ni res. A-a.

Zdaj pa v jok in na drevo.