Spet je bil eden izmed tistih tednov, ko je vse na kupu: 101 stvar, stari projektni okostnjaki, začetek Načrta in … nemir. Utrujenost se je počasi prikradla v sistem in me na današnji sončni dan počakala v zasedi. Ženski organizem je prasica, vam rečem. Mar bi bili jekleni roboti! Enkrat na leto bi menjali olje in to bi bilo to.
Začelo se je lepo, naspidirano, s kavo in zajtrkom, odhodom na squash, ki sem se ga veselila… potem pa… meh. Ni bilo prave igre, ne pravega razpoloženja in bam! glavobol, da bi ga trije sloni težko vlekli po ravnini, kaj šele navkreber. Prišlo je do sinhronizacijskih motenj med telesom in ne-telesom. Krasen sončni sobotni (popol)dan sem preživela (in še preživljam)… za spuščenimi žaluzijami. Ok, tudi prav. Škoda dneva, ja.Kaj naj? V jok in na drevo?
Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra: imela sem čas razmišljati. (Neeee žeee speeeeet, arrrrghhhh….) 
O ljudeh
Ugotovitev zadnjih dveh dni: Some people make me go “oh…“, many “wtf?!“, quite many “arrrgh“, rare “♥” and very few “I’m aliiiiveee!“
Hvala odgovornim za zadnji dve skupini. 🙂
O smislu
Smisel ni ne imeti skrbi. Smisel ni ždenje v oblakih. Končno sem prišla do spoznanja, da ima moj navidezni nesmisel… smisel.
“What man actually needs is not a tensionless state but rather the striving and struggling for some goal worthy of him. What he needs is not the discharge of tension at any cost, but the call of a potential meaning waiting to be fulfilled by him.”
~ Viktor Frankl, Man’s Search for Meaning
Pogledala sem Može, ki strmijo v koze. Ljudje, če se vam zdi film brezvezen in občasno smešen… ste po moje zgrešili bistvo filma. The Smisel. 😉 Dopuščam možnost, da sem ga razumela po svoje.
Ravnokar je prišel sms. Da vidimo, kaj mi sporoča vesolje. 🙂 Morda je od…
… … …
… ne, ni bil Njegov. Toliko o znamenjih in vesolju. 😆
O ljubezni
Toliko je že napisanega na to temo, da bi lahko naredili kres do Lune. Najlažje se je pa zaljubit. Ne zacopat, ne zagledat, ampak tisto prav… do kosti. Kako veš, da si tam? Ko tisti Osebi altruistično privoščiš srečo, tudi če ni s tabo. In ko iskanje smisla… za nekaj časa zgubi smisel, samo zato, da ga potem najde v nesmislu. Bla bla bla. V resnici sem hotela deliti z vami le tole pesem…
The Letter
By Amy Lowell
Little cramped words scrawling all over the paper
Like draggled fly’s legs,
What can you tell of the flaring moon
Through the oak leaves?
Of or my uncurtained window and the bare floor
Spattered with moonlight?
Your silly quirks and twists have nothing in them
Of blossoming hawthorns,
And this paper is dull, crisp, smooth, virgin of loveliness
Beneath my hand.
I am tired, Beloved, of chafing my heart against
The want of you;
Of squeezing it into little inkdrops,
And posting it.
And I scald alone, here, under the fire
Of the great moon.