Category: ni res pa je

Jutro brez elektrike…

  By , ,

… bi se lahko končalo čisto drugače.

Zjutraj ob 4.30 sem ugotovila, da v kopalnici ne delajo luči (ne samo ena). Ker so na hodniku gorele, sem predvidevala, da je za to kriva varovalka.

Electricity Pylon, crossing lines Deutsch: Abs...

Oblekla sem se v prepričanju, da imam modre štumfe, v soju luči s hodnika sem si umila zobe in se povzpela po stopnicah do drugega hodnika, kjer je drugo ogledalo, da bi preverila, če sem za med ljudi. Na zgornjem hodniku luč gorela ni spŁoh. E sad.  Mudilo se mi je na vlak, ni bilo časa iskati alternativnih virov svetlobe. Tvegala sem svoj sloves vedno brezhibno urejene ženske (LOL) in se podala na pot.

Na železniški postaji sem ob boljši svetlobi ugotovila, da so štumfi črni, ne modri. V službi me je v ogledalu na WCju najprej pozdravil v oči bodeč sivi las.

Vidite, kaj naredi jutro brez elektrike?!

Ni bila varovalka. Štrom ima bipolarno motnjo in je ugotovil, da mu zjutraj ni za eno fazo. Zdaj misli drugače. Zanesljivi viri so mi sporočili, da luči v kopalnici spet delajo. Počasi lahko grem domov.

Enhanced by Zemanta

Dan za Dvoraka in kaj ima to z biti in pismenostjo?

  By , , ,

Pridem domov, odprem prenosnik, vpišem geslo… napačno geslo. Ponovim vajo. Še enkrat in še enkrat, preverim, če imam vključene samo velike črke (nimam)… A?

Zmedenost je zamenjalo spoznjanje, da sem v riti.  Na vlaku sem se igrala z Dvorakovo postavitvjo tipkovnice. Ko smo se približali postaji, na kateri izstopim, sem računalo zgolj poklopila, ne da bi tipkovnico preklopila nazaj. 😀 Pol pa vtipkaj geslo, ki je kombinacija črk in številk, če ne veš, kje je kaj! 🙄 Na koncu sem se znašla, hehe.

Do danes sem se ukvarjala zgolj z angleško in slovensko QWERTY/QWERTZ tipkovnico, ker nisem imela dobrega razloga, da bi raziskovala alternative. Včeraj sem prebrala knjigo Bit literacy polno uporabnih nasvetov, kako se spopasti s svetom bitov in nevarnostjo hoje po robu digitalne norosti. Avtor v knjigi omenja tudi Dvorakovo razporeditev tipk, ki je – vsaj za angleško pisoče – zapestjem veliko prijaznejša in v primerjavi s qwerty omogoča hitrejše tipkanje (ko se je enkrat navadiš). Knjigo definitivno priporočam vsem, ki imate preveč X (X:= mejlov, fotk, zmede na namizju, zmede na disku, zmede v digitalnem življenju). Mimogrede, verzija za Kindla je brezplačna! Olrajt! 🙂

Ker sem radovedna, sem se odločila malo eksperimentirati. Dvorakove razporeditve s slovenskimi črkami sicer nisem zasledila (vsaj ne za Maca), vendar čez dan tako ali tako večinoma pišem v angleščini. Kdor ne poskusi, ne ve 🙂 Nalepke že imam na tipkah, zdaj moram samo še vaditi.

Full disclosure: Te objave nisem napisala z Dvorakom, ker bi nanjo čakali… kak teden ali dva 😀

aoeusnth pozdrav 🙂

 

Ruby in Python za timske zverine

  By , ,
Tale of Two Mice

Image by Gene Wilburn via Flickr

Odkar sem prestopila iz akademije v gospodarstvo, veliko bolj zaznavam vrzel med ‘teorijo’ in ‘prakso’.

Poglejmo… Večina mojih študentov, ki sem jih imela veselje spoznati in od katerih se bom dokončno poslovila januarja, se spozna(va)jo z javo in C#, več ali manj pridno delajo vaje, s katerimi jih zasipava bolonjski študij, znajo (še) skoraj nič ali preveč po malo. Tisti, ki bi že lahko razmišljali o tem, kako se vreči v razburkane vode gospodarstva, se pogosto ubadajo z muhami nekaterih asistentov in profesorjev.

Seveda so svetle izjeme, ki vidijo svet za ograjo fakultete, ki si znajo organizirati čas in postavljati prioritete. Ti se zavedajo, da ni vse v kosu papirja, ki ga ‘code monkey’ samo žalostno gleda iz dneva v dan, ko programira vrstico za vrstico kode, za katero mu sploh ni mar.

Ne govorim, da izobrazba ni pomembna – nak! še kako je pomembna! Govorim, da je obstaja več vrst: ena je formalna, stisnjena v okvirje študijskega programa, ki jo na koncu izkažemo s papirjem; druga je tista, za katero zavestno žrtvujemo prosti čas, beremo, eksperimentiramo, failamo na veliko in malo, se iz tega (na)učimo, … in na koncu zmagamo, ker vemo, da smo dali vse od sebe, tudi če se ne izzide vedno tako, kot smo si želeli.

V teh časih je govora o mladih (IT) podjetjih (start-upi), ki nastanejo skorajda čez noč v garažah in dnevnih sobah treh ali štirih posameznikov.  Tri/štiri peresne deteljice se odločijo biti tim in poskusiti srečo v orehovi lupinici na prej omenjenih razburkanih vodah. Svoje aplikacije implementirajo v jezikih, ki se jih na faksu niti ne omenja, kaj šele uporablja, so pa primerni za hitro prototipiranje, hiter razvoj in trenutno aktualne vrste aplikacij.

Mogoče je prav, da se jih na faksu ne uči… ker se potem podjetniških podvigov lotevajo le tisti, ki imajo željo, dovolj volje in vztrajnosti, da poleg drugih obveznosti naredijo, naštudirajo še kaj, ne da bi jih kdorkoli (razen njih samih) silil v to in ne da bi jih kdorkoli nagradil s kosom papirja. Mogoče pa ni prav… in bi bilo dobro drugim študentom dati čvrgo, jim pokazati, da lahko skočijo čez ograjo in zaplujejo v orehovih lupinicah. Tudi če se potopijo, se bodo nekaj naučili. Perfekcionizem je out, out je tudi trotl-ziheraštvo in bojazljivost.

… in vse to sem šla pisati zaradi tega prispevka (Looking for a Job? Learn Ruby, Python and be a Team Player (infographic)… in ker mi ni vseeno za mojo ‘deco’…

Related articles
Enhanced by Zemanta