Priročnik za pametovanje

Renton me je pri prejšnji objavi (na)hecal, naj napišem Pametovanje za telebane — priročnik, kako me razpištoliti 😆

Bitje, ki je odraščalo v zdravem, ne preveč tekmovalnem okolju, brez bratov in sester, z merico zdravega razuma in kontejnerjem zastarelih vrednot, se je pri 17 letih zamislilo, ko je ugotovilo, da jo je posojenih, a ne tudi vrnjenih 10 tolarjev spravilo v slabo voljo. Ugotovilo je, da se vojne lahko začnejo zaradi takšnih malenkosti, a da samo noče biti del vlakca jezljivih malenkosti, ki pelje v rdečo cono visokih obratov. Te filozofije se je bitje od takrat naprej držalo in, razen enkrat ali mogoče dvakrat, se ni pustilo odkrito zmesti in izzvati bedastočam. Bitje je nezavedno postajalo klovn dualizma — navzven se je smejalo, ko je med kolegi pozabilo, da učinek filozofije zaradi najedanja vseh zunanjih vplivov počasi popušča, navznoter pa je postajalo žalostno, sivo, močvirnato…

Osem let kasneje je bitje ugotovilo, da je postalo barje. Uspevale so le še mičkene pisane rožice, ki so se ponavadi razcvetele za mikroninsko kratek čas, vsake toliko pa je v barju eksplodiralo in vrelci vroče lave so predrli močvirnato podlago.

Deset let kasneje je isto bitje ždelo med sicer prijetnimi ljudmi, a v sebi je že imelo pokrajino samih vulkanov, žveplena kislina je tekla v opuščenih strugah rek, rožice so poflikale od strupenih plinov. Ko se je strupen dim začel viti iz vsake pore, iz ušes, iz ust in oči, ko je želodec bolel ob vsakem grižljaju,  je bitje ugotovilo, da je nekje na poti vstopilo v vagon istega vlaka, ki se mu je deset let nazaj odločilo izogibati.

Še dve leti kasneje je bitje spoznalo, da živi na nežni mreži, stkani iz svilnato tankih nitk prijateljstva, dobre volje, optimizma, smeha, sanj, neuresničenih (neslužbenih) potencialov in ambicij, ljubezni, dobrote, prijaznosti, obzirnosti, upoštevanja drugih, vživljanja v kožo drugih, sočustvovanja in radosti ob spoznanju, da je sploh še živo in da se včasih stvari spravijo v naravni red. Obenem bitje nikakor ni moglo spregledati, da je mreža razpeta nad globeljo, nad neskončno globokim prepadom nestrpnosti, razočaranja, pohlepa, jeze, sovraštva, hudobije, materializma, depresije, neargumentiranega negativizma, zamere, smiljenja samemu sebi, vdanosti v usodo, paralizirajoče lenobe, neodločenosti, brezskrbnosti, neobzirnosti in egoizma.

Skoraj vsak dan se iz globeli stegnejo kremplji temnih beštij, ki živijo v mraku, pijejo kri drugim bitjem, se hranijo s trpljenjem drugih, še najraje pa strgajo mreže tistih, ki še životarijo nad globeljo, ker se jim za trenutek zazdi, da se bodo tako lahko povzdignili iz globočin, odlepili tace od lepljive brozge in zavladali smrdljivemu delu luknje, v kateri od groze praskajo po stenah.

Bitje, o katerem je govora že od vsega začetka, stegovanje krempljev moti in jezi. Čeprav se zaveda, da jo bodo kremplji nekoč morda zadeli in dokončno strgali tudi njeno mrežo, jo krpa. Občasno si privošči izpad, blackout, takrat vrešči in pridiga drugim bitjem na mrežah, kako naj pokrpajo svoje mreže, a redko katero bitje prisluhne, ker se jim zdi, da globeli sploh ni oziroma, da če že je, da tako mora biti. Bitje skuša vsake toliko postriči kremplje na zveriženih tacah, ki segajo iz globeli. Tu in tam se ji zazdi, da lahko vidi obris človečnosti pod oblogami smrdljivega blata in ukrivljenih krempljev. Bitje bi najraje videlo, da bi vsi živeli na mrežah, še raje pa, da mreže ne bi bile potrebne. Vendar predobro ve, da je takšno razmišljanje utopično.

Pri ohranjanju svoje mreže bitje velikokrat določene stvari neizmerno razkurijo. Ve, da s tem tvega razpad mreže, a se vseeno razpištoli in tuli v luno, laja in bevska, piha in praska, tolče po mizi, po stenah in daje obkladke na buške zaradi zaletavanja v armiran beton zidu ignorance. Neka netočnodefinirana nematerializirana metafizična ameba, ki bitje vedno opazuje, a le z varne razdalje, je tekom let zbrala morje gradiv in spisala Pametovanje za telebajse oz. Priročnik za pametovanje (navodila, kako enostavno razpizditi bitje). Priročnik obsega več tisoč stvari, a je metafizična ameba za potrebe te objave posredovala izvleček — toliko, da dobite občutek, kako bitje deluje in zakaj se bo nekega dne razpočilo kot milni balonček.

Izvleček iz Priročnika za pametovanje (navodila, kako enostavno razpizditi bitje):

  • Vsem povejte, kako brezvezni so, da so f*kjeni idioti, vsaj na dve besedi je potrebno vključiti najmanj eno izmed besed pi* ma*, ku*, jeb*. Na koncu za piko na i dodajte še “Pa brez zamere”.
  • Obvezno se norčujte iz telesnih hib sogovornika ali ogovorjenega ali opazovanega, še posebej v nekoliko večji družbi. Pri tem obvezno uporabite besede, ki bi užalile še človeka, ki sploh ne bi ničesar slišal.
  • Bodite strašno neobzirni. Npr.: parkirajte najmanj čez dve parkirni mesti, če se le da, čez dve parkirni mesti za invalide. Še bolje je, če pred tem pridrvite po parkirišču s cvilečimi in kadečimi gumami, ker sicer se ne ve, da se pripelje vaš BMW. V trgovini zrinite drugim vozičke stran, ker ste vi tako ali tako večvredni. Na semaforju kljub rdeči luči trobite, tolčite po volanu, se derite na vse, ki se vas drznejo pogledati in na koncu vsakemu pokažite fakiča. Nakupovalne vozičke pustite tam, kjer ste jih spraznili, še bolje je, če jih porinete pred prihajajoči avto.
  • Če kakšno stvar odpakirate na ulici, embalažo obvezno odvrzite kar na mestu. Npr. ovitke od sladoleda, čikov, čigumijev, robce, plastenke odvržete na tla kar med hojo. Če le lahko, pri tem koga zadenite.
  • Vedno samo kritizirajte in pod nobenim pogojem ne napišite, povejte, izrecite niti ene pozitivne besede.To je pomembno: niti ene, pod nobenim pogojem, tudi če vam pulijo nohte. Niti slučajno! Ja?!
  • Mislite samo na sebe in samo na sebe. Tudi ta trenutek. Če ostane en keks, ga hitro požrite, preden bi ga kdo drug delil z vami. Vedno poskrbite, da boste prvi na vrsti, prvi v vrsti, prvi na babi, prvi na dedu, prvi na Luni, prvi pri delitvi dobička, a pozor! vedno zadnji, ko bo potrebno kaj narediti. Po potrebi morate preko trupel. Obvezno.
  • Samo za ženske: Bodite nesramne, žaljive in izkoriščevalske. Namerno zavajajte moške, poberite jim vse premoženje; po ločitvi oz. po tistem, ko bosta šla narazen, vsem okol govorite, da ima malega, da vas je tepel in da je itak ku* od ofce. Ne od Beeetke 😀
  • Samo za ženske #2: Obvezno žaljivo pošimfajte druge ženske v vaši okolici, ne glede na to, ali si to zaslužijo ali ne. Npr. če je v bližini simpatično, lepo in postavno dekle, hitro povejte vsem, da je doldajačica, da ima celulit in da ima grozne lase in oh, tisto grozno majico, ki bi jo same rade imele, vendar je nočete, ker je preveč grda. Niti slučajno se ne smete zmotiti in priznati, da je boljša/lepša od vas. Niti slučajno.
  • Samo za ženske #3: Iz opazovanih poiščite najoblinejšo predstavnico ženskega spola, se norčujte iz nje, tudi če vam v življenju ni naredila nič hudega. Okoli govorite, da je polnjen ligenj, da je noseča s tremi, da ima velik nos in ja, ojoj, kako je debela. Skratka, oberite jo do kosti.
  • Obvezno se prenarejajte do sogovornika. Nikoli ne povejte resnice. Ko se sogovornik obrne, mu s kirurško natančnostjo zabodite nož v hrbet.
  • Samo za moške: Skritizirajte vsak obrok in vsako odločitev, ki je niste sprejeli sami. Preslišite vsako besedo, ki vam jo izreče vaša baba, vsako idejo ali nasvet, ki vam ga da. Ne verjemite ničesar. Raje verjemite ljubici, ali celo sorodnici, ki bi se morala zdraviti zaradi kroničnega namišljevanja / izmišljevanja/ laganja.

Bodi dovolj za pokušino, kakšne stvari tolikokrat zgoraj omenjeno bitje spravijo iz ravnotežja. Bitje po vseh teh letih še zmeraj verjame, da lahko spremeni katero izmed krempljastih bitij nazaj v bolj človeško podobo, nazaj v bitje na mreži.

Renton, mislim, da si pričakoval nekoliko drugačen, manj osebno-izpovedni zapis, a žal me je prehitro odneslo, da bi spisala kaj bolj smešnega. Mogoče naslednjič 😉

Slovarček (vključene tudi besedami iz prejšnje objave, ker sem jih žal pozabila):

  • mikroninka: poljubno mičken delček nečesa; manjše od malenkosti in večje od nanometra
  • streskati (nekoga): namahati, narediti osebi črnice okoli oči, brcniti osebo v koleno, zlomiti kol na osebinem egu, povzročanje podplutb na psihi
  • pucati: čistiti, pomivati, pometati, brisati, v glavnem muka isusova, ki je ženske definitivno ne počnejo zato, ker bi v tem uživale
  • kobajagi: po pričevanju očividcev, ki to niso; bojda; nekaj, kar bi naj bilo, a nihče ni prepričan, da je bilo res tako
  • (na)hecati: nekoga na smešen način prepričati, naj naredi nekaj, kar je tako ali tako mogoče verjetno imel namen narediti enkrat nekoč  😀
  • pametovati: negativizirati v 3pm, imeti se za edinega/edino kompetentnega/-no, inteligentnega/-no in oh-in-sploh na svetu
  • poflikati: umrčkati, crkniti, iti na zmenek z Matildo (tisto s koso)

Imam defekt

Če se še niste naveličali poslušati mojega rauštanja, vam bom zaupala temno, mračno in še bolj črno skrivnost. Imam defekt. Resnično.

Lahko bi se zgovarjala, da sem se samo šalila in da imam defekt na piciklu. A ne bi bilo res.

Lahko bi se zgovarjala, da sem se zmotila in da imam defekt na blogu. To bi bilo delno res, a še vedno ne tisto, kar vam bom zaupala.

Lahko bi se zlagala, da je vse skupaj pomota, da so mali zeleni možiclji prevzeli moj blog in da ne morem odgovarjati za vsebino. To bi bila huda huda laž.

Lahko bi si izmislila zgodbo, da poznam prijatelja svojega prijatelja, ki mi je nekoč zaupal, da ima defekt. A to bi bila strašna prevara.

Imam defekt. Ni kritičen, še manj katastrofalen, niti ne katastrofičen, kaj šele apokaliptičen ali smrtozavričen.

Moj defekt je naslednji: Imam dokaj majhna ušesa oziroma uhlje. Niso mikroskopsko majhni, vendar tudi ne dovolj veliki, da bi lahko uporabljala katerokoli modrozobo slušalko, ki se zatakne za uhlje. Enostavno mi popadajo z ušes. Na svojo žalost ne morem nositi niti športnih verzij slušalk za vsežive in nežive mp3 predvajalnike. Pika. Kristalno jasno dejstvo. Obsojena sem na neuporabo modrozobih slušalk za telefon, kar konec koncev ni tako slaba zadeva, saj mi ne žarči možgan na tako neposreden način. Nežarčenje uspešno nadomestim s tem, da mobilnik uporabljam kot budilko…

Ni konec sveta, defekt je pa še zmeraj. Grem preveriti spletne trgovine, če se dobi podaljševalnik zgornjega roba ušes :mrgreen: Recimo mu podaljuhevalnik.

Mini slovarček

  • rauštanje = ropotanje, škripanje, hreščanje
  • picikl = dvokolesno brezmotorno vozilo  s pogonom na enega konja ali kobilo; v nekaterih primerih se ga da dobiti na dvo-konjski motor
  • katastrofičen = ko se srečata kritičen in katastrofalna in imata otroka
  • smrtozavričen = kot da bi osebo lovili vsi izumrli dinozavri in jo poskušali požreti z gumjastimi podplati vred
  • podaljuhevalnik = podaljševalnik zgornjega dela uhlja za tiste, ki ne morejo uporabljati modrozobih ali drugih slušalk, ki se zataknejo za ušesom (primer1, primer2).

V bistvu ne potrebujem takšnih slušalk. Hotela sem vam samo pokazati, da sem človek :mrgreen: Z defektom :mrgreen: Strašnim :mrgreen:

To ni res…cvetje pozno zvečer

…o ja, pa je res 😀 Uspelo se nam je dobiti: Morfej, Zvita, BP in moja majhnost (ne malenkost, ker malenkostna pa res nisem… preveč) 😀 BP je bil sicer bonus, ampak čisto nič odveč 😀 Dobili smo se v Laškem, na Pivo & Cvetje. Zame premierno 😀 Prav tako premierno sem (malce kasneje) videla v živo Lepega Daso, Saško Lendero, Dražena Zečića 😕 Ta del bi lahko mirne duše spustila, čeprav je Lepi Dasa pel tudi tuje pesmi (med njimi tudi Frido; itak da je Frida zakon, samo BPju nisem smela pokazati vseh svojih trikov) :mrgreen: Dobra družba odtehta vse 😀

Nad Morfejem in Zvito sem več kot (absolutno, eksponentno, neskončno) navdušena (upam, da vama ni slabo, ko bereta te vrstice :mrgreen: ). Žal sem morala po treh urah pobegniti, ker bi sicer Sparki zahaklal kako deklino zgoraj-brez-spodaj-skoraj-nič-v-glavi-pa-kdo-ve deklino oz. te sorte dekline, ki so na sosednjem prizorišči plesale erotične 1on1 plese z jezikanjem (dobesedno prepletanje jezikov). Saj ne, da mu ne bi privoščila, a kaj, ko bi mu katera od njih lahko spičila ključe, jaz bi pa bi bila prisiljena pešačiti na konec sveta 😕

Sparki je vztrajal, da se odpeljeva v MB in tako sva doma, jaz pa pesnim te vrstice ob 5. zjutraj. To ne bi bilo nič hudega in nič strašnega, kaj šele zabavnega, če nas ne bi danes čakalo Veliko Tlakovanje Dvorišča :mrgreen: Najboljše, da sploh ne grem spat 😀

Hvala Morfej in Zvita, da sta si vzela čas zame 😉 Upam, da še kdaj in v ne tako oddaljeni prihodnosti 😉

Še nekaj… Morfej, začni razmišljati, kako boš uskladil urnik za šiht in naju z Zvito :mrgreen:

Če niste vedeli: od pinjenosti človek čisto lepo zaspi 😀 Le nepinjeni osebi je težko spati ob vseh hlapih :mrgreen: