Category: ni res pa je

Strašanska dirigentka

  By , ,

Morala se je kaznovati, ker se je pregrešila. Buzdovan ni prišel v poštev, ni ga mogla niti dvigniti, kaj šele, da bi zamahnila z njim. S helebardo se ji ni ljubilo ubadati, ker si z njo tako ali tako ni mogla nič začeti. Gledala je nunchaku v vitrini in tuhtala, ali se ji splača ubadati s kato nunchaku dai ichi, nakar je ugotovila, da tudi to ne bo pravi način za kaznovanje.

Obula se je in šla ven. Daleč nad Lenartom se je grbančila črnina, a je ni motilo. Saj bom pravi čas nazaj, si je mislila. Plezala je čez gozd in čez travnike, ob njivah in po cestah, pod gradom in mimo hiš. Na travniku pod gradom je na brzino izvedla še očno inšpekcijo Beeetk, ki so se mirno pasle, ugotovila, da nobena nima čupe in da so napol nage?! Oguljene Beeetke so se neuspešno skušale skriti njenim radovednim pogledom. Prerešetala jih je, analizirala strukturo volne in se zamislila…

Veter ji je nagajal. Potiskal jo je nazaj, kot gromozanska nevidna roka jo je tiščal zadenjsko in navzdol, da bi se pokorila in pokazala ponižnost. Ni se vdala. Pokazala mu je fakiča in brzela naprej. Črnina je bila vedno bližje, ona pa je bežala proti zaplati beline na nebu. Veter se je upiral in jo skušal premetavati levo in desno, na koncu mu je uspelo le zmršiti ji lase.

Vzpela se je v hrib, tekla s srno in pregnala zajčka. Pocartala je kužka, ki jo vedno pričaka na istem mestu, se je razveseli in jo ovoha, nato pa z žalostnim pogledom zre za njo. Pred gozdom jo je pričakalo…

Korak naprej in znašla se je pod obokom dreves. Tema jo je dohitela.

Veter se je okrepil. Besno je bičal drevesa. Bilo je veličastno. Bila je strašanska dirigentka naravnost iz Pekla. V ušesih ji je odzvanjala “In the nightside of Eden”. Grom in blisk sta se ji poklonila na oltarju Narave. Dvignila je roke, dirigirala drevesnim velikanom, nosnice so ji plale od razburjenja. Forte! Fortissimo! Nato bum! Sforzato! Dežnje kaplje v velikosti hroščev. Velikani so se ji metali pod noge, črnina se ji je vrtinčila nad glavo. Skrkala je hladen zrak. Forte! Fortissimo!

Tišina za bežen trenutek. Ubijanje samote in žrtvovanje tišine. Crescendo dežja in ona, ki je skakljajoče med kapljicami iskala pot domov.

Le še bliski v daljavi, tresenje neba in zadnji atomi besa pred odrešujočim nalivom.

Strašna dirigentka se je sezula in šla iz dežja pod kap.

To je bila najbolje vnovčena čokolada v življenju 😉

EDIT: Še dokaz, da nisem danes čisto nič tečna :mrgreen:

Za malo mlajše malo mlajša in veliko bolj seksi verzija 😀

Uboga buha in nemarni prebliski

  By , ,

Nekaj dni nazaj sem po radiu slišala pesem Babo je buha pičila. Uboga buha 😈

Čakam na prebliske, a so prasci leni prav leno nemarni in nočejo na plan. Pomagala ni niti čokolada… :sleep:

No, en preblisk se je le pojavil… Preblisk, da sem od vas v prejšnji objavi zahtevala preveč 😀 Bom najprej narisala zlobce in potem spraševala za imena, če se nihče ne bo opogumil :angel:

Opala, glej ga… drugi preblisk. V Mariboru imamo po novem konjsko vprego, ki te za 25 EUR popelje po mestu. Lahko vprašam, če me zategne domov… Kaj pa je 25 EUR proti vsem zgubljenim uram čakanja?

Heeej, ne tako hitro… tretji preblisk. Zakaj so skoraj vse ženske s PM sindromom zlobne?

Lej ga, lej ga… še eden. Preblisk namreč 😀 Na avtobusu sem videla reklamo za Mori življenjsko zavarovanje. Žal mene tip v kravati ne prepriča, še posebej ne, če ima lukav pogled v očeh in na rokah tri zlate prstane, s katerimi bi si ozaljšala pol gepisa. Zaupala mu ne bi niti neplačanega parkirnega lističa, kaj šele tisto nekaj drobiža, ki ga vsak mesec dobivam… 😆

Bodi dovolj prebliskov, da se ne bo zabliskalo in vrglo ven varovalke 😆 😈

Nosljajoča Odisejada

  By , ,

Zjutraj sem se zbudila z nosom. Vi verjetno tudi 😀

Niste se pa vsi zbudili s polnim nosom oz. z “running nose“, kot bi se izrazili v angleško govorečih deželah. Dihanje skozi nos vse pogosteje pojmujem kot luksuz, kihanje pa kot življenjski stil 😆

Navodila uporabo morebitnim ugrabiteljem Sparklovja: če nočete biti obtoženi ugrabitve z umorom (predvidevam, da vas bodo slej kot prej dobili), mi prosim ne prelepite/zamašite ust, ker se bom definitivno zadušila. Usta so (poleg pljučnih kril) moj glavni dihalni organ 😆 Čeprav ljudje deloma dihamo skozi kožo, žal še nisem dovolj natrenirana, da bi lahko nadomestila dihanje skozi usta 😀 No, verjetno se tako ali tako nimam česa bati, ker me nihče ne bo ugrabil (zakaj bi me le?!), če pa bi me že, bi se verjetno zaljubila v ugrabitelja :mrgreen: Priznam, navdušena sem bila nad filmom Bandita 😆

Če se bomo (še) kdaj srečali in boste opazili, da imam rahlo razprta usta, to ne pomeni, da mi v glavi ščebetajo vrabci, ko vas poslušam, ali da mi gredo same packarije po glavi 😆 Ne, tudi nisem v stalni pripravljenosti nekaj povedati. Samo diham.

Moji nosnici sta posebni. Nisem supervohalo, a kljub temu zavoham pokvarjeno mleko, staro posebno klobaso in marihuano. Gospodje komisarji, ne navalite name, ker jo voham samo, če jo kdo kadi!!! 😀 A moji nosnici nista posebni zaradi tega, čeprav izvrstno služita kot medij za zajemanje vohalnovonjalnih vibracij. Posebni sta zato, ker sta različno veliki 😆 To ve zelo malo ljudi (zdaj jih bo nekoliko več), ker me zelo malo ljudi gleda navzgor 😀 Če odštejem otroke in ljudi, ki leže hodijo (?!) po mestu, pridem na nulo. Null-koma-jozef 😀

Ne vem, če sta bili nosnici zmeraj različnih velikosti, a rekla bi, da ne. Prej bi verjela, da je nesorazmerje posledica vseh žog in kolen, ki sem jih dobila v nos 😀 Pri rokometu namreč slejkoprej pride do situacije, ko se žoga odloči meni-nič-tebi-nič izvesti lepotno operacijo. Bližnje neposrečeno srečanje s kolenom pa sem imela ob domači igri nogometa z bratrancem.

Če se bomo (še) kdaj srečali in boste opazili, da imam eno nosnico večjo od druge, to ne pomeni, da sem vesoljec, ki si je šlampasto (=malomarno) nadel človeško preobleko. Opazili ste le bojne rane. :mrgreen:

Hja, priznam, da sem eno čudno bitje 😆 Zadeva z vesoljcem s šlampasto navlečeno kožo še ni zaključena, ker je preiskava še v teku 😀