Category: ni res pa je

Ali spomini lažejo?

  By , , ,

V sobi z rožnatimi tapetami in staro leseno mizo z vgrajenim lesnim črvom …

“Ljubica, kje je moj gepis?”
“Dragec, zgubil si ga.”
“Kako zgubil?! Si prepričana?”
“Ja zgubil. Dobro se spomnim, zgubil si ga zadnjič, ko naju je tista kosmata zverina preganjala po travniku …”
“U mast. Hm … ne spomnim se. Očitno sem ga res.”

Čez tri dni sta našla gepis v predalu nočne omarice. Lesni črv je že lezel nanj, ker si je zaželel spremembe.

Se vam je zgodilo, da ste se nekega dogodka živo spominjali, kot da bi se zgodil pred slabo uro, drug očividec dogodka pa si je potek zapomnil čisto po svoje in trdil, da ste si narobe zapomnili? Ste mu verjeli ali ste zaupali le svojemu spominu?

Ste kdaj šokirani osupnili, ko je nekdo v vaši družbi samozavestno trdil, da je on/ona avtor super-zabavne domislice, ki ste si jo seveda izmislili vi?  Ste osebo popravili in družbi povedali, da je ta domislica vaša? Ali ste raje požrli ‘pomoto’?

Ste kdaj doživeli, da je nekdo vaš doživljaj prodajal z vašimi besedami, na ves glas in brez kančka slabe vesti? Vas je to ujezilo? Ste tej osebi povedali, da prodaja vaše življenje? Ali ste se le kislo nasmejali?

Ste se kdaj prepirali z vam drago osebo, ker je imel vsakdo od vaju drugače zapomnil besede/dogodek? Ste se vprašali, če ste si res zapomnili pravo verzijo? Ste se pustili prepričati ali ste trmarili po svoje?

Spomini so odtisi izkušenj, na katerih gradimo slamnate vigvame, lesene hiške, betonske stolpnice ali diamantne imperije. Spomini nas naredijo vesele ali žalostne, spomini nam prikličejo solze v oči ali pustijo obris smejalnih gub na obrazu. Brez spominov smo kot prazne kartonske škatle brez vsebine – rjavi, pusti in prazni. Nekateri spomini škatle napolnijo, drugi jih le opraskajo. Potrebujemo spomine, ker se po njih sami identificiramo — naši spomini postanejo mi. Vendar … spomini včasih lažejo.  😯

Vsak policist ali detektiv, ki je moral kdaj zbrati izjave očividcev, vam bo povedal, da je ponavadi toliko zgodb, kolikor je očividcev. Lahko da ste bili tudi sami v podobni situaciji. Obstaja cela kibla dejavnikov, ki vplivajo na naše dojemanje, pa tudi na hranjenje dojetega. Seveda se lahko zgodi, da pride do napak že pri zajemu podatkov. Naši senzorji (oči, nos, ušesa, prsti, …) nikakor niso brezhibni. Mislite, da barvno slepa oseba vidi barve čisto enako kot vi? Nope. Vem s prve roke (vir: Sparki).

Na naših možganskih sinapsah je vsak dan taka gužva kot sredi “rush hour” v Los Angelesu. Ne bi vedela, če se ne bi približno takrat peljala skozi 🙂 Ja, to glede možganskih sinaps pa vem zato, ker … ker je ta blog možganostroj! Valda! :mrgreen: Zaradi gužve se lahko delček dojetih podatkov spremeni ali celo izgubi. Tako ohranimo dejansko le približek tistega, kar smo dojeli, kar pa je lahko že v osnovi le približek tistega, kar se je v resnici dogajalo. Sledite, ne? 😉

Vsi vaši spomini niso nujno resnični. Prav tako niso nujno resnični spomini drugih. Priklic spominov je ena hudo posebna zadeva. Spominjanje je mišunga vtisov, izkušenj, predsodkov, domišljije, izmišljotinj, pol-resnic in sposobnosti zapolnjevanja lukenj v spominu.

Imejte vse to v mislih, ko se vam bo naslednjič ob pripovedovanju “vaših” dogodivščin zazdelo, da jih morda niste doživeli vi in da vas nekdo v druščini gleda na prav posebno grd način 😈 Lahko da bo tisti nekdo — jaz 😆

Še to … nekatere spomine je boljše pozabiti. Ne verjamete? Vprašajte Leonarda iz filma Memento. 😉

Slovarček

  • gepis – rezervno zobovje, umetni zobje; tisto, kar je včasih shranjeno v kozarcu na nočni dedkovi/babičini omarici
  • kibla – posoda za kibelflajš; znana tudi kot tunka
  • kibelflajš – prekajeno meso, shranjeno v zaseki; dobro z domačim kruhom in čebulo 😉
  • gužva – kača ljudi, vozil, ki jo redno preklinjate, ko se vam mudi; tudi gneča
  • mišunga – mešanica, zmešnjava; zbrka

Budnost Prinaša Bonus (BPB)

  By , , ,

Zjutraj me je v poštnem nabiralniku čakalo prijetno presenečenje. Na koncu blebetanja čaka presenečenje vas. Če ste radovedni, berite naprej … 😉

Zadnjič enkrat sem pripravljala predavanja za študente, ker sem dobila priložnost, da jih dve uri animiram – jim predavam in jih obdržim budne. 🙂 Glede na to, da sem bila ne-tako-grozno-dolgo nazaj (šit, čas je čisto podivjal!)  sama na njihovem mestu, se še predobro spomnim nekaterih dooolgooočasnih predavanj. Okej, lažem 😆 , ne spominjam se predavanj, spomnim se le tega, da je bilo mučno sedeti dve uri skupaj in preprečevati zehanje.

Ker nisem želela, da bi študenti zaspali ob mojih predavanjih (vsaj ne takoj), sem bila prisiljena vklopiti možganostroj in si omisliti motivacijski element. Izmislila sem si BPB. To ni Bolezen Predavateljske Barabe, niti ne Blebetanje Prostaških Besed 😀 BPB je kratica za Budnost Prinaša Bonus.

Med predavanjem sem študentom postavljala (nikakor ne pretežka) nagradna vprašanja.  Če so ostali budni in če so sledili, so imeli null-koma-jozef težav z odgovarjanjem. Nagrade seveda niso bile denarne, niti ne desetke za izpit. Delila sem jokerje, ki jih bodo lahko kmalu unovčili za izpite 😉

Danes pa sem dobila mejl, v katerem mi je Mojster (takrat je bil na mojih predavanjih) napisal, da se mu je BPB zdel sipatičen 😀 BPB je dalje uporabil na svojih predavanjih (v okviru MSP) in bi ga rad še kje … Tadej, v bistvu sem ful vesela za to. 🙂 Končno me nekdo posluša :mrgreen: 😆 Ne, resno! 😀

Zdaj pa presenečenje za vas… Ja seveda, tudi za vas velja BPB! 😀

Vprašanja za bonus so naslednja (odgovorite lahko na katerokoli izmed njih):

  • Kako je komarka premagala vampirja? (1 joker)
  • Od kod ime Možganostroj? (3 jokerji)
  • Kdo je Batko? (2 jokerja)
  • Koga je Batko vzel zraven v avto? (3 jokerji)
  • Kaj je teleportator? (1 joker)
  • Kaj je DNSR? (2 jokerja)
  • Kje je bila Sparkica marca letos? ( 1 joker)
  • Kdo poleg Sparkice največkrat nastopa v minimalizmih? (2 jokerja)

Jokerje, ki jih dobite za pravilni odgovor, lahko zbirate do 15.12.2008, potem pa jih lahko zamenjate oz. vnovčite za darilce. 😀

Darilca so:

  • kosilo ali tortica s Sparkico (plača Sparkica, se razume),
  • knjiga za prste obliznit,
  • dnevnik za uničenje (original),
  • dnevnik za uničenje (Sparkica verzija),
  • potret nagrajenca (po fotografiji) v velikosti A3 (ali večje),
  • zgodba, v kateri bo imel nagrajenec super-duper glavno vlogo in nadnaravne sposobnosti,
  • haiku posvečen nagrajencu,
  • balada o podvigih nagrajenca in
  • 3 ročno izdelane (prazne) voščilnice za božične in novoletne praznike.

Katero izmed njih boste dobili, je odvisno od števila nabranih jokerjev. 😆

Ste še budni? 😉 :mrgreen:

Komarka stolkla vampirja

  By , ,

Vam povem, čudne stvari se dogajajo zadnje čase. Kakšne? Npr. meni se ne da programirati, sodniki izklapljajo nogometne igralce (hehe) in že ves teden sem crknjena kot komarka, ki se je borila z vampirjem. Poznate to zgodbo o komarki? Ne?

…

Komarka je mirno delala, to kar pač dela vsak dan: čez dan spi, ponoči si domišlja, da je križanec med Nikito, Elektro in Rickyjem Martinom, vmesne urice (zarja in mrak) pa zapravlja z reševanjem diferencialnih enačb. Ker je bila ura pet popoldan, je ravno reševala diferencialno enačbo višjega reda in pri tem migala z boki, ko ji je zakrulilo v želodcu. Zroštalo je tako na glas, da ji je spodneslo svinčnik.

“O urice bežne, o urice nežne, kako čas beži, da mi že hrana diši …” je na hitrco sklepala nekaj rim, ker je vedela, da bom slej kot prej pisala o njej.

Pogledala je v dnevnik, kdo je njena žrtev za ta dan. Bibec.

“Bibec … Bibec … kdo za vraga je BIBEC!“

Potem se je spomnila. Bibec je razgaljenec s fitnesa, ki je zadnjič ob dvigovanju 200 kg z mezincem na nogi tako stokal, da so vse ženske v radiju 10 km okoli njega popadale v nezavest zaradi … CENZURIRANO.

“O ja, njega si lahko danes privoščim, spotoma teti in stricu še voščim.“

Poletela je na fitnes pogledat v računalnik, kje Bibec stanuje. Omenjena komarka si naslova za krvosrkanje namreč ni zapomnila. Pri sprejemnem pultu je tako dolgo brenčačila okoli dekleta, ki je tam izdajalo ključe za garderobne omarice, da je ta z anti-komar-zamahi po tipkovnici priklicala pravi naslov. Komarka je vklopila turbo polnilnik in odbrzela k Bibcu domov.

Imela je srečo, Bibec je ravno zračil stanovanje, tako da je brez večjih težav priletela v njegovo neposredno bližino. Ravno, ko je preučevala najmehkejše mesto za ugriz (Bibec je skakal okol v ohlapnih minimalističnih gatkah), jo je nekaj zmotilo. Senca. Ozrla se je proti stropu in zagledala vampirja, ki je čepel na lustru.

“Ja kaj pa te ti tu delaš?!” mu je zakričala. Zaslutila je nelojalno konkurenco.

“Isto kot ti, valda. Lačen sem kot pes in rad bi mes’.“

“A ne moreš malo počakat? Če se spraviš nanj, mi ne bo nič ostalo!“

“Tvoj problem stara, prej bi prišla. Pa saj ga ne bom požrl!“

Ko se je situacija začela zaostrovati, sta oba pozabila na rime. Bibec je v tistem trenutku na mizo odložil kozarec poln žametno rdeče tekočine in zapustil prizorišče. Komarka in vampir sta se spogledala in obema je ista misel šinila skozi možgane. Mislite da komarka nima možganov? Kako pa potem rešuje diferencialne enačbe?!

Zagnala sta se proti mizi — komarka s turbo polnilnikom v polnem zagonu, vampir pa s kombinacijo prostega pada in 55-kilske uteži, ki jo je pobral nekje spotoma. Trčila sta kot dva giganta in se prepletena odkotalila pod mizo. Tam sta se še nekaj časa valjala, dokler komarki ni bilo dovolj in je vampirja našutirala v uho. Vampir jo je poskušal ugriznit v nogo, vendar je bil pri tem strašno nespreten in je zagriznil v nogo mize. Komarka se je tako režala, da ji je mičkeno ušlo v hlače, ki jih ravno danes ni nosila. Oba sta se začela smejati na ves glas, od njunega smeha so se tresle šipe in rožljali kozarci. Nenadoma pa je komarka pograbila muhalnik in vampirja trikrat krepko za bučo. Vampirju je bilo končno vsega dovolj. Mulasto je sklonil glavo.

“Na, pa požeri požeruhinja požderajsasta!” Odvihral je iz kuhinje.

Komarka si je popravila frizuro in šminko, da bi vsaj urejena spila kri, ki ji jo je Bibec tako prijazno pripravil na mizo.

Pljunila je tri metre daleč.

“O fak, feeeej, fuuuj! Baraba!” je zasikala in med sikanjem trosila komarslino, pomešano s tekočino iz kozarca. Verjeli ali ne, pila je sok rdeče rune, ki je baje dober za kri. Vampirja je resda stolkla, a za kaj? Za kozarec soka rdeče rune. Katastrofa!

Po pretepu je bila tako utrujena, da je šla domov spat. Spala je tri dni in tri noči, zanemarila šest diferencialnih enačb in pozabila vse gibe z boki, ki se jih je naučila pri Beyonce. Četrti dan se je končno zbudila in prišla do sklepa, da tako zmatrana še ni bila. Malo jo je pekla vest, ker je tako grdo namahala vampirja za prazen nič, no … za kozarec soka rdeče pese. 😀

…

Se je vam tudi zgodilo kaj podobnega? :mrgreen:

Slovarček

  • zroštati – tudi zarauštati, zružiti; glasni zvoki, kot da bi bager srečal TNT in imel z njim mlade 😀
  • Bibec – tisti, ki ni ne Adam, ne Boštjan, ne Marko, ne Grega, ne Dejan, ne Miha, ne Simon, ne Peter, ne Matej, ne Andrej, ne Matjaž, ne Božo, ne Sandi, ne Sebastijan, ne Rožle, ne … 🙂
  • brenčačiti – vmesni stadij med brenčanjem, brnenjem in tečnarjenjem
  • luster – okrazni lestenec oz. vse kar visi s stropa in ima na sredini žarnico 😀
  • našutirati – udariti, ponavadi pa brcniti
  • režati se – smejati se tako močno, da je treba z rokami držati dekl glave, da ne odpade
  • dekl – pokrov
  • runa – pesa; običajno gre za peso namenjeno pujsom, vendar je v zgornjem primeru mišljena čisto navadna rdeča pesa, runa je uporabljeno zaradi večjega učinka 😀