Objavi sem hotela dati preprost naslov Župa, vendar je bil čisto premalo bombastičen glede na vse napovedi. Bombastičnemu in skrivnostnemu naslovu navkljub bo objava hudo kratka.
Priprava: preprosta. Mlačna voda, vsuj prah instant juhe, mešaj, pristavi na ogenj, mešaj da zavre, jej.
Dodatki: smetana, bazilika.
Rezultat testiranja: juha ni bila nič posebnega, niti ne hudo dobra, niti ne gnusno slaba. Preostala paklca nesem frizerki nazaj. 🙂
Danes je dan, ko bi najraje bila žleht. Zganjala bi hudobijo, delila nesramne opazke in vsako stvar zabelila s sarkazmom. Pa ne bom, ker me čaka še pomemben opravek: kuhanje paradižnikove juhe za večerjo.
Lahko bi sicer razmislila tudi o nekaterih komentarjih, ki sem jih danes dobila v stilu “si pozabila vzeti zdravila”, “na katerih drogah si”, “kaj kadiš”. Mah, ne bom, škoda časa 🙂 Če ljudje ne razumejo šale, njihov problem, ne moj. Jemanje vsega dobesedno škodi zdravju.
Malo se hudujem, ker je bilo rečeno, da bom ta teden (še vedno je isti teden) dobila dva nova ljubimca: novo računalo in novega fotiča. Seveda še nimam ne enega ne drugega. Najbolj me jezi tole s fotoaparatom, ker čakam nanj že mesec dni. Če ga ne dobim v dveh dneh (jutri ali pojutrišnjem), bom preklicala naročilo in naredila galamasto slabo reklamo za ponudnika. Ker … ne grem se več igric “najprej dajmo ven hudo reklamo in oh-in-sploh-ponudbo, šele potem pa naročimo stvar in bomo videli, koliko ljudi lahko nategnemo“. Takole nategovanje ni niti malo prijetno, a-a.
V sredo grem namreč službeno na Irsko, v Dublin, kar pa ne pomeni, da ne bo časa za fotoseanse s simpatičnimi pegastimi irskimi škrati, ki čuvajo peneze pod mavrico. A slišim slučajno: “Kaj peniš, saj imaš stari fotoaparat!”
Na mojo žalost me je stari fotič že v Luksemburgu pustil na cedilu in javlja napako, ko je najmanj treba.
V četrtek sem se uspela še prehladiti ali nalesti neke brezvezne gripe, za bonus sem dobila vročinski herpes, zmanjkalo mi je fantastične kreme Sikapur, ki bi opravila z vročinskim zlobcem na mah, zunaj se je vsul sneg, kot da smo ga naročili na razprodaji … v glavnem, izpolnjeni so vsi pogoji, da bi naščuvala žlehtnobo na vse, kar se premika ali pa se dela, da se premika.
Ne bom. Ne, ne bom. Žlehtnobo sem pravkar poslala na pašo, daleč stran od civilizacije. Včeraj se je namreč zgodil čudež, upam na še enega in morda še enega, vendar ne drznem podrobneje razpredati o njih. 😛
Bomo videli, je rekel slepi gluhemu.
Do večernega eksperimenta s paradižnikovo juho vam kličem …
Čuda stvari se dogajajo te dni. V sredo sem bila pri frizerju. Zakaj blebetam o tem? Ker je ključnega pomena za objavo, valda. Dala sem si o(d)striči 10 cm las. Ljubitelji in zagovorniki dolgih las – ni panike, robe je še vedno za v čop. :angel:
Kaj ima minus deset s paradižnikovo juho? Med čakanjem, da me frizerka postreže s kavo (ja, zelo so prijazni v tem salonu 😉 ), sem zagledala reklamni plakat za … kremne juhe. Juhe. Pri frizerju.
Pomislila sem: “Ne me hecat!”
Ker sem bolj radovedne sorte, sem frizerko seveda vprašala, v čem je štos kremnih župic. Razložila mi je, da izvajajo reklamno akcijo za proizvajalca teh župic in strankam v salonu ponudijo pakelc kremne juhe v zameno za izpolnjen nagradni kuponček. “Bi vi tudi?” me je seveda vljudno vprašala. Prijazno sem odklonila, ker se mi je misel, da bi od frizerja prinesla kremno juho, zdela rahlo absurdna. 😆
Frizerka pa se ni vdala. Med česanjem in fenanjem je česnala o kremnih juhah, kremne juhe gor, kremne juhe dol, brokoli levo, šparlji desno … vse dokler ji nisem povedala, da so meni všeč paradižnikove.
V trenutku je poskočila od veselja in mi zaupno povedala, da ima veliko paradižnikovih župic, ker stranke teh nimajo preveč rade. Nisem je mogla ustaviti. V sekundi dvajset, no dobro, v sekundi petdeset mi je prinesla tri (3) paklce paradižnikove juhe. Nisem imela srca, da bi jo razočarala. Pridno sem izpolnila kupončke, pri tem pa skrbno pazila, da nisem pustila kak podatek preveč. Ob telemarketinških poskusih dobim ošpice, rdečke in telefonske koze, zato seveda moje telefonske številke niso dobili. 😉 Spam filter za navadno pošto pa še deluje dovolj dobro. 😛
“Svašta,” bi rekla črtasta krava pikčasti zebri. 😆
Slovarček: