Pridi lubica, ti bom v učke pogledal…
Zakaj oči ustvarjajo magijo momentov (1)? Večkrat se zalotim, kako ljudem strmim v oči in berem zgodbe iz njih. Ni me strah gledati v oči, razen takrat, ko me je 🙂 Ali ko razkrijejo preveč. Začarajo me, uročijo in potegnejo vase. Rjave, zelene, rumeno-zelene, rjavo-zelene, modre, sive in vsi vmesni odtenki s pikicami, packami in črticami – barva ne igra bistvene vloge. Velike, majhne, zaobljene, mandljaste, ‘prašičje’ – vsaka oblika skupaj z množico smejalnih ali sekiralnih gubic odpre nova vrata v zidu molčečnosti.
Oči izdajo nepristen nasmeh, narejen strah in napihnjen pogum. Izdajo presenečenje, zgražanje, veselje, zamaknjenost in občudovanje. Izdajo nagajivost, robatost in nevednost. Izdajo nedolžnost, osuplost in bes. Izdajo praznino, krutost in sočutje. Pa tudi vsevesoljno neumnost 🙂 Nič čudnega, da se (zlajnano) govori o njih kot o zrcalu duše.
Na žalost lahko pretkanci oči zlorabijo, me zacoprajo, da pozabim, zakaj zrem v njih in zakaj ni pravih gubic tudi v kotičkih ust… Ko se izvijem iz omotice, je včasih že prepozno. Učinek hipnoze.
Že stari Egipčani so se zavedali magičnosti oči. Oko za sonce in oko za mesec, skupaj vse-stvarstvo.
O ‘oko za oko ‘ mi verjetno ni potrebno besedičiti. Velja pa se spomniti na vsevidno oko, ki ga je iz Egipta poneslo v renesanso in v skrivnostne prostozidarske lože. Nanj je spomnil tudi Dan Brown v Da Vincijevi šifri. Najdemo ga lahko tudi na ameriškem bankovcu za dolar. Vem, da to že veste. Morala sem omeniti, ker me Veliki Brat gleda 🙂
Oči, oči, oči… ne moreš jim ubežati, kar je dobro… ali slabo. Nekateri svojemu par oči dodajo še tretje, četrto in peto. Število je odvisno od tega, ali nosijo očala pri fotografiranju/snemanju 
Naslednjič, ko nekomu pogledate v oči, je bolje, da ste ali iskreni ali izjemni igralci pokra. V nasprotnem primeru nadenite sončna očala, da vas ne razkrinkajo
To še posebej velja, če imate opravka z mano
(1) magija momentov: iz Siddharta – Gnan
