Ni vsak dan petek

Najprej nekaj namešanih malenkosti, potem pa k resnim stvarem…

Čeprav ni ravno vsak dan petek, danes slučajno je. Razen, če so me naplahtali 😕 Danes moj Sparki kuha kosilo. Kdo ugane, kaj bomo jedli? 😉 Točno… na pico (pizzo) gremo :mrgreen:

Že tri dni ekstremno swingam (gre za mood swinganje, da ne bo pomote), enkrat bom morala temu narediti konec 😕 Swiiiiiing.

Zaključki, do katerih sem prišla v teh dneh:

  • Načelnik kurjih ležečih škifov (=petelin) dobro opravlja svoje delo, ker je trenutno število v floti še vedno isto kot pred tremi dnevi. Preverjeno in prešteto. Nazadnje včeraj.
  • Od doma do Ptuja je malo manj kot 25 km. To sem že vedela 😀
  • Dvonožnega Wilsona, ki ga srečujem tudi v živo, razrešujem njegove vloge. Očitno sem preveč zahtevna 😕
  • Bolj kot je dete (sploh ženskega spola) lepo, bolj bi ga morali v mladosti po riti, da potem ne bi bilo naduto, oholo in neprijazno.
  • Tudi konzerva tune je lahko orožje. Sploh, če jo odprto povezneš lepemu detetu, ki je oholo, naduto in neprijazno, na glavo.
  • Pasenje lenobe je strašno neproduktivno delo.
  • Samopomilovanje je še bolj neproduktivno od pasenja lenobe, ker ponavadi doseže ravno nasprotni učinek, kot si ga samopomilovalec želi. Nič več tolerance. Nič več dajanja v Nič. Od zdaj naprej je to prepovedano. Za vse 😉
  • Bolj kot se trudim biti razumevajoča, liberalna, nemalenkostna in nekomplicirana, slabše je. Čudno.
  • Veliko ljudi ne zna nemško 😀

Še nekaj resnih stvari:

  • Danes je petek. Pojdite čim prej domov.
  • Se kdo javi za vlogo Wilsona v živo? 😉
  • V življenju ne moreš imeti vsega.
  • Če si preveč srečen, nisi kreativen. Ustvarjalnost potrebuje vsaj delno mizerijo…
  • Če predolgo čakaš Godota, ostariš. Sploh v deželi Ni je.
  • Zadnje čase nisem preveč srečna. Čudno.
  • Res ni vsak dan petek.

Zdaj grem vadit nasmešek. Če se venomer smeješ, ljudje ne vedo, kaj imaš za bregom. Jaz za bregom nimam morja, imam pa slano jezero.

Na poti okoli sveta se da izgubiti. Le poti se ne sme zgrešiti…

Jutri bo bolje, pojutrišnjem pa še bolj. Najboljše bo takrat, ko me ne bo zraven 😉

Malenkosti

Včeraj sem našla mrtvo čebelo 🙁 Čeprav sem alergična na čebelji pik (namig za vse tiste, ki bi se me slučajno želeli znebiti), jih imam rada. Pa medeka tudi 😀

Danes sem se pasla. V gozdnih jagodah. Mleka ne bo :mrgreen:

Prej sem odkolesarila na vurberški klanec, da sem se lahko potem spustila nazaj dol po njem. Žal je šlo le 50 km/h, ker sem imela veter direkt v obraz. Porkamizerija veter, zakaj sem se matrala?! 🙂

Ta teden ni mrknil noben kurji ležeči škif. Danes je imel Pepi svoj dan. Na levi strani ceste traktor s puhalnikom, vzporedno na desni parkiran avto, jaz pa vmes s 35 km/h proti ovinku. Kurji ležeči škifi so na srečo že spali.

Pogovarjala sem se z Wilsonom. Bilo je zanimivo. Upam, da še kdaj… Na svetlobi so stvari drugačne kot v domišljiji. Kdo bi si mislil 😕

V soboto delam. Mogoče bo še pestro.

V juniju grem pogledat na Finsko, kako je kaj v gozdu obešenih lisic in če so depresivni združeni ubožci že naredili očarljivi skupinski samomor. Če vam nič ni jasno, vprašajte v knjižnici po knjigah Arta Paasiline.

Morfeju bom priskrbela (zdizajnirala) fanovsko majico v stilu I & špricer. Kmalu.

Odkritost lahko pomeni tudi, da nekdo spi brez deke.

Danes mi ni več za hece, ker sem že malo utrujena.

Mislim, da bo nekoč konec sveta. Črno bo, grmelo bo in klik! nas ne bo več.

Umrla bom. Ne še zdaj. Enkrat.

Polnoč bo odbila…

Polnoč je že mimo, jaz pa še kar ždim za računalnikom. Sem kot Pepelka? Ne. Sem kot Šrekova Fiona? Mogoče. Ja, njena nočna verzija definitivno. A small ogre :mrgreen: Pardon, interna šala med mano in mojima alter-egoma… Gnarls Barkley mi prepeva, da sem nora… Verjetno sem res. Kot vsi. Mogoče mičkeno bolj. Za odtenek.