Category: kar tako

Stara, ti si zategla!

  By , , , ,

Prišli so časi, ko se temačne misli plazijo po kotičkih misli. Ne odkimavajte z glavo in ne vlečite se ven! 😉 Kar priznajte, da je tudi vas te dni grabilo depresijsko razpoloženje, čeprav niste potovali na Nizozemsko. Jebela cesta, ja! tako nam gre. 😕 Vsepovsod odpuščanje delavcev, kar nekaj nas je v tesnem sorodstvu z mladim Wertherjem, finančne krize levo-desno, borzniki (in borzni tečaji) posnemajo postružnike (lemmings) …

INXS mi pojejo, da sem zategla. Včasih pa res. 😕

Pazite, nadaljevanje NI JAMRANJE, ampak le ilustracija, da boste lažje razumeli občasne moodswingerske izpade na Koorniku in/ali Twitterju.

Če pogledam trenutno situacijo in nardim posnetek življenjskega dogajanja (life-snapshot), dobim spodnjo sliko:

  • modul “rat te mam” (aka ljubezensko življenje) … v razsulu, občasno celo neobstoječe (nonexsistent);
  • modul “kak je fajn it v službo” (vzdušje na delovnem mestu) … izbruhi moškega šovinizma, neumestne opazke;
  • modul “čuj, nea ti nekaj pišeš?” (pisanje Njega) … počasneje, kot je bilo v prvotnem načrtu;
  • modul “miganje” (fizična kondicija) … lahko bi bilo boljše, sploh če bi rada šla na maraton; nedolgo nazaj spoznala kul punco na fitnesu, zaradi katere je postalo fitnesiranje pol sedmih zjutraj zabavno. :mrgreen:

Hm … kaj sem vam še hotela povedati? Aja, že vem. Ko padete v bad, ko vas daje depra … hehe, kako se to smešno sliši 😆 Bom raje povedala drugače: ko se zdite sami sebi zateženi, tečni in ko ste žalostni ali depresivni, pokukajte na možganostroj. 😉  Kakšna samoreklama! 😆 :mrgreen:

Zdaj pa zares. Ko boste v fazi moodswinganja, naj vas tolaži naslednje: slabe stvari morajo nekje doseči dno, konec, zid. Do takrat bo zagotovo škripalo, zategovali bomo pasove, grizli nohte in konkurirali Nizozemski po nadmorski višini (počutja). Potem lahko gre samo na boljše. Upanje crknje zadnje. Živi dokaz sta Mel Gibson in Bruce Willis.

Vmes pa le poglejte kaj na možganostroj. 😆

P.S.: Prva slikca z modernimi postružniki (lemingi) je nastala s kolažiranjem naslednjih fotkic: klif, borznik juhej!, borznik o-o! in postružnik. Druga slikca je fotkica Sparkice s klobukom iz Avstralije in s paleto zasušenih tempara barvic 😀

Kavonami, pljunek in prisilna abstinenca

  By , ,

Kaj dogaja? Marsikaj. Dnevniku se je zgodil kavonami, kavni tsunami.

Ja, še vedno gre za isti dnevnik kot včeraj. Če slučajno ne sledite čisto vsaki objavi (sram vas bodi! 😀 ): gre za dnevnik brez gumba za samouničenje, zato ga mora uničiti njegov lastnik.

Današnja naloga se je glasila: nalij, polij, pokapljaj, pljuni ali vrzi svojo kavo sem -> .
Opozorilo: žal za vaše pljunke vaše kave na vaše monitorje ne morem prevzeti odgovornosti!

Ni me potrebno mučiti, kar sama bom priznala, da je bila ta naloga izjemno težka. Prvič, bolelo me je srce (in mezinec na levi nogi) ob misli, da bom polila knjigo (saj se je že zgodilo, samo lépo se delam;) ). Drugič, bilo mi je škoda kave (izjava tipične kafetomanke). Tretjič, prvič v življenju sem namerno “pljunila” na knjigo. 😆

Ker sem skoraj polovico kave zlorabila za uničenje strani dnevnika, je seveda neizogibno sledila prisilna abstinenca, abstinenci  kriza in krizi potreba po pisanju objave o krizi zaradi abstinence zaradi polivanja dnevnika zaradi naloge. 😆 Previdno pri razvozlavanju te zagonetne povedi brez večjega števila vejic. :mrgreen:

Dejanja vsekakor ne obžalujem. Pri tihotapljenju kave v kopalnico in pri skrivnem polivanju dnevnika (da me ne bi kdo zasačil) sem se verjeli ali ne — zabavala. Ne kot otrok, ampak bolj kot srednje prismuknjeno bitje, ki želi na nekonvencionalni način zbuditi brbončice za kreativnost in pognati zaprašene zobnike možganostroja v območje neslutenih razsežnosti. Yeah, whatever … 😆

Ker se je večina zoca (kavne usedline) po sušenju izmuznila večnosti v dnevniku, sem bila kot članica ekstremistične frakcije “Drink your coffee or die trying” stranke “Ljubitelji sveže kuhane kave” prisiljena uporabiti hardcore tehniko: nekaj zoca (zdaj že veste, kaj to je!) sem enostavno prilepila na stran.

Zaradi hardcore tehnike bom lahko v primeru sile polizala stran v dnevniku in se tako izognila hujšim posledicam pomanjkanja kofeina v krvnem obtoku. Upam le, da bo krizna situacija nastopila še preden bom vlekla dnevnik po pločniku (predvidoma zraven v službo). Moj imunski sistem mi bo zelo hvaležen, če se mu ne bo treba ubadati z ostanki listja in pasjih kakcev, hvala lepa! 😆

Ta trenutek zgleda dnevnik nekako takole:

Beseda ali dve za konec … še ob pisanju te objave sem podoživljala trenutke zabave polivanja, pljuvanja in “krašenja” dnevnika. :mrgreen: Dnevnik priporočam tudi vam!

Tan!a, kaj praviš na današnjo nalogo? 😆