Žlobudralo, glavo na tnalo!

Poslušam. In poslušam. In poslušam …

Vmes odbluzim, odblodim, rešim pet diferencialnih enačb, zavijem in odvijem štiri krivuljne integrale, preprogramiram lastno bit, izpilim načrte za prevzem svetovnega vodstva in preštejem dlake na virtualni bolhi.

Vrnem se v Prisebnost in uspem reči le besedico, v najboljšem primeru dve, nakar se lahko vrnem k poslušanju. Prostovoljna prisila ali kako bi lahko rekli temu.

Ponavljanje enih in istih besed, stavkov, pomenov, konceptov me ubija, uspava in do neke mere jezi. Rada prisluhnem in poslušam, a ne maram blencanja, brenčanja in bluzenja na suho. Preveč sem še vljudna, da bi žlobudralu povedala o omejeni kapaciteti slušnih kanalov in kapacitivnosti zanimanja. Raje poklopim ušesa, izklopim zvok in opazujem obrazno mimiko.

Bleblete, blebete, blebete, blebete. Blebete, blebete, blebete.

Kaj že delam tule? Zakaj te že poslušam?

*

V prepričanju, da je humor gonilo vesolja, prenesem marsikaj, še posebej na svoj račun. Pride pa dan, ko sem posebej občutljiva. Takrat je zaloga razumevanja in vsesplošnega prenašanja nevarno zmanjšana. Ne vem, zakaj me ravno v takih dneh žlobudrala enostavno ignorirajo, ko rečem: “Zdaj pa dovolj. Tole mi ni več smešno. Danes mi ni do takih hecov.”

Da bi žlobudrala nehala? Ah ne, šele takrat dobijo zalet in množico prebliskov, marsikdaj z namenom prizadeti, užaliti, raztrgati, pohoditi. Naj bo to v službi, doma ali kjerkoli.

Seveda se razpizdim. Seveda se zderem. Seveda eksplodiram. In vedno bom.

Kaj se zgodi potem? Potem so žlobudrala navkljub predhodnemu opozorilu prizadeta in užaljena, s povešenim nosom rečejo: “Joj, kako si tečna.” Tečna? Tečna?! Tečna!?! Fak of. Kar žvečiš, pogoltni, pa naj bo to žvaka ali gumiškorenj 😛

Od zdaj naprej, žlobudralo, boš dalo glavo na tnalo! Hehe, jaz pa slušalke na ušesa. 😛

Grozljiva dilema

– Melkijad, kaj je to dilema?
– Pridi, pokazal ti bom.

Namesto dilemidefiniziranja primer iz prakse: dilema je situacija, ko se dihur ne more odločiti, ali je bel s črnimi programi ali črn z belimi programi.

Včasih sem v dilemi, ali (a) nekomu povedati, da bi bilo boljše, če bi molčal, ali (b) stisniti zobe in mu v mislih kupiti sedišče na kometu. Zadnje dni pa me pesti veliko hujša zadeva, dejansko grozljiva dilema!

Kupila sem namaz za kruh. In to namaz z olivami. Skuto oz. namaze imam rada. Olive imam rada. Logični sklep bi bil, da mi bo namaz z olivami tudi všeč. Resnica je strašljiva. Ste pripravljeni?

Tri dni sem bila v grozljivi dilemi — nisem se mogla odločiti, ali mi je namaz všeč ali ne.

Prvi dan me je po okusu spominjal na kremo za roke. Kreme za roke še sicer nisem jedla, si pa predstavljam, kak okus bi imela. Točno tak okus je imel namaz.

Drugi dan me je namaz po drugem grižljaju mičkeno spomnil na olive. Res mičkeno. Dejansko bolj na gel za tuširanje z dodatkom olivnega olja. Oljčnega olja. Karkoli-že-pač, olive so bile prisotne.

Tretji dan so olive prevladovale, če sem se le potrudila in odmislila vse kozmetične preparate.

Danes? Danes mi je bil namaz  všeč. Nič več me ni spominjal na kremo za roke, ne na gel za tuširanje, ne na šampon. Samo na namaz z olivami.

Kaj bo jutri? Jutri mi bo všeč, ker sem se že odločila, da mi je všeč.

Skrivnostni namaz

Krasno se je pogovarjati z vami, super poslušalci ste!  :mrgrin:   Ob vas se znebim vseh dilem! :bumpy:

Slovarček:

  • dilemidefiniziranje – iskanje definicije dileme v kupu sena

Žuto al rumeno, samo da je Superman

Malo heca:

       **************************
    .*##*:*####***:::**###*:######*.
   *##: .###*            *######:,##*
 *##:  :####:             *####*.  :##:
  *##,:########**********:,       :##:
   .#########################*,  *#*
     *#########################*##:
       *##,        ..,,::**#####:
        ,##*,*****,        *##*
          *#########*########:
            *##*:*******###*
             .##*.    ,##*
               :##*  *##,
                 *####:
                   :,

Bi še? Z veseljem 😀

Ste vedeli, da se umetnost ASCII ni začela z računalniki? Nope, sploh ne. Korenine te umetnosti segajo celo v daljne leto 1898, že takrat je bil zabeležen primerek črkovne umetnost in to na pisalnem stroju! 😉

Nekaj let nazaj sem med pospravljanjem naletela na mamine pisalnostrojniške umetnije, ki so jih izvajali na tečaju strojepisja. Seveda so *izdelovali* Titovo podobo, kaj pa drugega 😆

Kaj ima žuto z rumenim? Isto je, ne le enako 😀