graffitti -Keep Your Heart Open, originally uploaded by jammy!.
Happiness exists in action. It exists in saying what your truth is. And it exists in giving away what you want the most.
— Eve Ensler
graffitti -Keep Your Heart Open, originally uploaded by jammy!.
Happiness exists in action. It exists in saying what your truth is. And it exists in giving away what you want the most.
— Eve Ensler
Žnurca a.k.a. vezalka ima dva konca, če le niste v katerem izmed čudnih preslikanih svetov. Ja, govorim o navadnem 3D svetu “Halo, Zemlja kliče, javi se!”. Določene situacije, dogodki in peripetije so lahko kot vezalke — zavozljani, scefrani, zamotani, prežvečeni ali napol pojedeni, a še vedno imajo dva konca.
Žnurca: Inspiracija je šla po gobe.
En konec: V jok in na drevo.
Drugi konec: Pripravi jajca za omleto z gobami. Pomlati.
Žnurca: Spi se mi, a bi morala nekaj stvari še narediti.
En konec: To bom še naredila, potem pa zasluženo spat.
Drug konec: Grem spat, mogoče se ponoči samo naredi. Nočne beštije itak nimajo kaj početi.
Žnurca: Peter Klepec je močan.
En konec: Kje si zdaj vzela Petra Klepca?!
Drug konec: Ha! Ni še srečal mene. Recimo.
Žnurca: Po zraku leta in svetlika se.
En konec: Letalo s prižgano pozicijsko lučko.
Drug konec: Vrabec z zlatim zobom.
Žnurca: Jutri je že danes.
En konec: Spet flancanje?
Drugi konec: Ni še, bo pa kmalu.
Kakšne so vaše žnurce? Za kateri konec jih cukate in vlečete? 😀
Po programerski seansi iskanja hroščev se je prilegel fotoseanski miniaturni sprehod. Miniaturni? Ker je bil kratek in ker sem jaz majhna. Ker je nisem iskala, sem jo našla. Mačko. Kar sedela je tam in me gledala, ni je bilo strah. Bi moralo biti strah mene?
Malo me je pa res. Strah me je, da ne bom znala pustiti odprtih vrat, ko bo to potrebno. Čeprav besede nimajo teže merljive z grami, kilogrami in tonami, je njihov učinek pogosto enak. Sčasoma se navadiš teže, vedno bolje prenašaš pritisk, kolena sicer bolijo, ampak če ne počepneš, držijo. Nekega dne ugotoviš, da imaš želvji oklep in da pripiraš vrata, ki so bila včasih odprta na stežaj.
Potem sem našla še izgubljeni kanček razuma. Zdaj mi je jasno. Nekateri so pač ribe napihovalke, drugi strupene žabice, tretji krasni metulji, četrti ježevci, peti polžki, šesti fikusi, sedmi meglica, osmi iluzija. Besede še zabolijo, vendar ne bolijo dolgo.
Za ljubezen moraš imeti visok prag bolečine, če ga nimaš, jo odsvetujem.