Category: hec

Zbor Vršacev in zvin gležnja

  By , , ,

Sobotni dan je bil lep in pester in zvinjen 🙂

Začelo se je z zanimivim blogersko-neblogerskim “hej ho hej ho, mi v hribček zdaj gremo” izletom do Bohorskih slapov (kodno ime Zbor Vršacev) z Bubo Švabom, Piko in MaMlazom in mojo malenkostjo (kar se blogerske zasedbe tiče) ter Bubovo Bubo in mojim Sparkijem (kar se neblogerske zasedbe tiče). Bilo je kratko ali sladko: pojedli smo dve čokoladi, videli dva slapova, videli Bubo v celem spektru fotografskih akcij, zvedeli marsikaj poučnega o toploti (hvala!) in zaključili z odo Chucku Norissu in Rambu (to je bil hec 😆 ). Upam, da še kdaj! 😆

Nadaljevanje je bilo še pestrejše (vsaj adrenalinsko). Nepredvidljivemu makedamu je sledila nezgoda (moja prva motoristična nesreča, na srečo zelo blaga), kjer je moj gleženj na sestanku z zemljo in motorjem dejal, da ima tega sestanka dovolj in da si gre enega zvit. In je zvinjen. Tek za nekaj časa odpade, hodim kot Krjavljelj, kar pa ne pomeni, da mora moje pisanje tule krevsati le na eno nogo. Lahko kar na obe :mrgreen:

Hej ho hej ho hej ho, v hribček zdaj gremo…

Mamlaz v elementu. Poskrbel je za razmigovanje naših trebušnih mišic 😆

Hudo pregrešne misli

  By , ,

Tako. Spet doma. Ne v Galuničevi oddaji, ampak doma doma. Kar pomeni, da mi spet grejo neumnosti po glavi :mrgreen: Zgleda, da me prime swinganje samo na določenih lokacijah 😆 Skriti swingerski kl(j)ubi :mrgreen:

Da ne bom dolgovezila (prepozno, sem že začela)…

Danes sem imela že zjutraj nekaj hudo pregrešnih misli:

  • zjutraj prestavit radijsko postajo (antiswinger dejanje),
  • vpiti po mestu “wicked are what wicked do” in naključne nesimpatične mimoidoče mahniti s torbo,
  • pofotkati ljubek grafit, ki me spravi v romantični mood, ko grem mimo njega,
  • prenehati pisati blog, če ne bi bilo do petih popoldan nobenega komentarja (hvala ti Zvita, na žalost si rešila blog; še boste trpeli, če boste hoteli 😕 ),
  • napisati tale seznam pregrešnih misli.

Kaj od zgornjega mi je dejansko uspelo? Pa poglejmo:

  • prestavila sem radijsko postajo in po začetnem ugovarjanju je ostala prestavljena celo do maloprej (juhu!),
  • “wicked are what wicked do” sem vpila samo v glavi in zato sama sebe parkrat prav pošteno mahnila s torbo po glavi (tole zdaj pišem z narekom, ker imam roke zvezane na hrbtu),
  • grafit sem pofotkala, sliko bom objavila kasneje, ko mi odvežejo roke,
  • bloga nisem prenehala pisati (živi dokaz so te besede), ker je Zvita rešila moj svet in ugnobila vašega,
  • napisala sem zgornji seznam in še tega, ker imam rada sezname (tako jasni in glasni so, pa še tile krogeci spredaj so mi všeč – sploh niso krogeci?!).

To je vse za zdaj, kmalu serviram še obljubljen golaž. Špecjaln golaž. Še posode ne bo treba zanj :mrgreen:

Roke so že odvezane: