Generali generalizacije in štorija o Eskimih

Enkrat nekaj let nazaj (definitivno po letu 2000) nam je nek profesor razlagal, da imajo Eskimi vsaj sto različnih besed za sneg. Verjela sem. Danes pa preberem v knjigi iz leta 1994, da je bila vse skupaj ena velika nesrečna potegavščina oziroma zgodba, kako iz muhe nastane motorni zmaj doubledecker z ročno poslikavo in krmiljenjem s strani samega (že mrtvega) Rdečega Barona. Butasto do amena.

Začelo se je s Frančkom Boasom, ki je malce nerodno povedal, da Eskimi ne opisujejo npr. snega na tleh (žlumfrca?), padajočega snega, pršiča in snežnega zameta z besedami, ki bi izhajale iz istega besednega korena, npr. sneg, kot je to v angleščini. Potem se je našel bumbar, kasneje celo zelo pomemben bumbar, g. Whorf, ki je stvar zapisal malce po svoje, češ, da si Eskimi ne znajo niti zamisliti, da bi uporabljali eno samo besedo za vse vrste snega, za hec si je izmislil še tri nove besede.  In potem se je začelo … citiranje, ponatisi, citiranje … končalo se je pri 400 besedah, ki bi jih naj Eskimi uporabljali za sneg. Svašta. 😆 Na tole nategavščino je med drugimi opozorila že Laura Martin daljnega 1986, kasneje (1991) je več prahu dvignil G.K. Pullum, ki je vsem povedal svoje, le na mojega profesorja je zgleda pozabil. 😆

Zdaj veste: če vam hoče kdo prodati eskimske snežne bučke, mu podelite medaljo generala generalizacije in ga preusmerite na ta blog.

Porkaduš pa taki generali. Rdeči Baron, hvala za demonstracijo, lahko greš nazaj počivati.

Lahko je okroglo in po zraku leti – kaj je to?

Ne, ni gnili paradižnik. Niti leteče jajce, pa tudi leteči krožnik ne. Oni dan sem na twitterju pri Žonglerju videla, da pripravljajo neobičajen večer — cirkuški večer ob svetovnem dnevu žongliranja. Sploh nisem vedela, da obstaja svetovni dan žogliranja. Zdaj vem. Zdaj veste tudi vi. Madona smo zdaj vsi važni in pametni, da nas kar po zadnjih tacah okoli nosi 😆 Sicer pa … če lahko obstaja svetovni dan ljubiteljev praženega krompirja (se mi zdi), zakaj ne svetovni dan žogliranja?

Če se v soboto nimate kam dati in če bi radi videli, kako ta stvar zgleda – pot pod noge, noge pod trup, trup pod glavo, glavo pod klobuk! 😆
Vse kar vas zanima, najdete na njihovem Žonglerskem portalu.

Cirkuški večer

Mislim, da zaenkrat čelada še ni zahtevana kot obvezna zaščita pred padajočimi kroglami, kiji, obroči … zvezdnimi utrinki 😀 Če bi jaz nastopala, bi definitivno bila 😆 Imate srečo 😛

Možakar. Ključavnica. Drama.

Bil je možakar. In bila je micena prazna parcela.
(Dejansko še kar obstajata.)

Potem je bila ključavnica. Na parceli. Okoli nje nič. Možakar je moral nekaj zakleniti in je zaklenil nič. Ko je zaklenil nič, je ugotovil, da bi h ključavnici pristajala lesena uta.

Naredil je leseno uto. Hudimana, zdaj je bilo treba zakleniti uto. Šel je po novo ključavnico. Zaklenil je nič okoli ute. Skoraj bi že bil zadovoljen, ko je ugotovil, da bi tudi novi ključavnici pristajala lesena uta. In je naredil novo leseno uto. Aaaarrgggh, ni zaklenjena! Šel je po novo ključavnico in zaklenil nič okoli nove ute. Presneto, spet paše lesena uta zraven …

Možakar ima trenutno pet lesenih ut eno v drugi. Spet mu manjka ključavnica za nič okoli zadnje ute. Včeraj sem ga videla, kako je živčno stopicljal okoli ute in gledal, kam na nič okoli nje bi namestil novo ključavnico.

V bistvu se mi smili. Mislim, da mu bom podarila ključavnico.