Category: bentenje

Dajmo bit vsi proti! Je kdo za?

  By ,

Internetna vseprisotnost sploh ni več zabavna. Ubogo revše od ugajalne hendikepiranosti (moja ljuba ljubka Zofka) spravlja na rob razuma. Pun intended (if it exists in the fist place).

Dnevno jadanje, jamranje, kritiziranje, posmehovanje na Twitterju & Co.  pušča usedlino, ki pritiska k tlom, mrači duha in sploh ni fajn. Preden kdo omeni kamne in steklene hiše – tukaj pisoča ni izvzeta iz trume takšnih in drugačnih jadikovalcev, nergačev in kritikarjev, vendar… Danes sem prebrala Mazzinijevo kolumno o slovenstvu za začetnike. Že dolgo sem prepričana, da bi na vse slovenske meje morali namestiti (opozorilne) table:

Ne ubadam se preveč s politiko, a bi se najbrž morala, prepričana pa sem, da ima vsak pravico do odločitve, četudi je slaba, in pravico do drugačnega mnenja, četudi ni pravo v mojih očeh… Zeh, who cares.

Dalje, nisem fanatični privrženec niti posameznih tehnologij, ideologij, niti osebkov; ne bom rekla, da me spamanje s strani takšnih ali drugačnih privržencev ne moti, ampak da bi zaradi tega zganjala hejterstvo?! Sploh se ni treba strinjati z Mazzinijem, če pa se jaz strinjam z njim, to še ne pomeni, da sem mazzinijevka in da sem zaradi tega ovca, ker je kul in trendovsko in whatever se strinjati z znanimi osebami… (Zofka bi bila tega neizmerno vesela, rada kima, se smehlja in žanje odobravanje.) Alo?!

Stvarem, ki jih opisuje Mazzini, sem priča vsak dan, še posebej odkar sem velika (po starosti). Če si dober in dober po srcu (ugajalna hendikepiranost ftw!), te popapcajo. Če si dober, ne preveč dober po srcu in dovolj narcisoiden, pokakaš druge. Če nisi dober, a se znajdeš … in živeli so srečno do konca svojih dni. Že od otroštva naprej čutim zavist drugih na lastni koži, zato ker imam na (ne)srečo namesto enega možgana dva. Miljaužent ljudi jih ima tri. Najlažje je pa bit fauš.

Dragi ludeki, s predalčkanjem ljudi v mazzinijevce, applovce, crnkovičce, miljonarčke ipd. sami sebe popredalčkamo v jazbomprotičeboštizajevčke. Ja, popredalčkaMO.

Pol ure kasneje po kepici sladoleda…

Saj ne vem, zakaj se sploh ubadam s tem.

V glavnem…

Dajmo bit vsi proti! Je kdo za? 😛

 

Kis te gleda

  By ,

Oni dan (one dni?) sem eksperimentirala po mitrazturaško.

Kratko poročilo s terena:

  • Detergent za pomivanje posode se obnese odlično, če perilo prej namakaš v hladni vodi. Treba ga je namazati na kritična mesta, še prej je priporočljivo coto ne-navleči nase.
  • Milo za roke, ki naj bi nevtraliziralo vonjave z vaših okončin, pušča vonj na cotah. Oh, sweet sweet irony.
  • Kis deluje le pri gospodinjah iz pravljic. Mogoče pa bi morala perilo dejansko vložiti vanj?

 

Ko mitrazturač sreča razočarano gospodinjo

  By , , ,

Kljub letanju po okoliških travnikih in stezicah je živela dokaj mirno življenje, vse dokler… si ni začela prati sama. Hudobni madeži od potenja so ji napovedali vojno. Prala je enkrat, dvakrat, šestkrat, si oddahnila in se zvrnila po tleh, ko je kateri izmed teh hudobcev ob nepravem trenutku naredil “bu, še sem tu!”.

Da ne vidim koga zmrdovati se nad tematiko! Porkamotorka! Vsi smo krvavi pod kožo, vsi se potimo in vsi začnemo dišati po cipresah. Pika, šlus, amen na kamen.

Mitrazturačev aka mythbusters mi ni potrebno predstavljati. Čeprav so njihovi eksperimenti za mojo nežno inženirsko dušo večkrat pripravljeni nekoliko neznanstveno,  ali bolje — ne dovolj znanstveno, mi je koncept oddaje všeč. Eden izmed alter-egov se je celo odločil, da bo od zdaj naprej mitrazturač, in kakšna sparkica bi bila, če mu ne bi prisluhnila, a? Pred relativno kratkim (vsega 5 minut nazaj) je mitrazurač čelno trčil na drug alter-ego, gospodinjo, ki za vse ostale opravlja FATAstična opravila (pucanje, sesanje, brisanje, pomivanje d.o.o). V trenutku sta se zaljubila in sklenila zavladati svetu. Od teh načrtov sem ju modro odvrnila in ju pripravila do tega, da bosta raje skupaj prala perilo.

Stvar je namreč takšna, diši pa takole… Pri silnem športanju se (lahko) izločijo silne količine potu, ki v kombinaciji z deodorantom povzročijo ne preveč dišeč madež, ki ga za boga milega ne spraviš iz tkanine. Problem je v sami strukturi znoja, ki med drugim vsebuje aminokisline. Če pri biologiji in/ali kemiji niste sedeli na ušesnem polžu, vam je jasno, da gre za beljakovine, ki na visoki temperaturi zakrknejo. Kaj to pomeni? Da je kuhanje juhe iz švic majc sicer možno, flekov pa vseeno ne bo odstranilo. Nasprotno! Povečevanje količine sredstva za pranje (pralni prašek, pralni gel, pralni X) ni učinkovito, tudi povečanje števila pranj ne. Problem ni zgolj v videzu (madež), ampak tudi v vonju oblačil. Oblačilo morebiti diši,  ko ga oblečete, a le dokler ne zagrejete s svojim telesom (če slučajno prej ne peglate ). Hmmm… ostane le to, da vržete oblačilo v smeti, ali pa… se greste znanstvenika, ki uporablja Google.

Mitrazturač in razočarana gospodinja bosta danes eksperimentirala z naslednjimi stvarmi, ki bi naj pomagale odstraniti madež in njegovo družico – neprijeten vonj:

  • beli kis,
  • vodikov peroksid in
  • detergent za pomivanje posode.

 

Bomo videli, je rekel slepi gluhemu.