Včasih imam srečo in mimo mene švigne komet. Za trenutek me posrka v njegov rep. Zvrti se mi, zaprem oči in izklopim požarne zidove. Zakuri me in prevzame, zaslepi … ko odprem oči, je že mimo. Ostane le sled, ki sčasoma obledi in se obrusi v prasketajočo meglico.
Dolgo sem zbirala sledi in jih kopičila v stare škatle od čevljev, vse dokler te niso začele razpadati. Vsaka sled je spraskala malo obloge. Prve praske so bolele kot hudič, tako kot bolijo prve praske na čisto novem avtomobilu. Žgale so in pekle, izsušile vse, kar se je znašlo z njimi v škatli. Vsaka naslednja je bolela manj in manj, na začetku je sicer še skelela, a je nato hitro nastopila otopelost.
Zdaj zrem v sive škatle in se čudim, kdaj sem izgubila občutek za barve. Kar nekaj … brazgotine, groba površina … tam je tudi klovnovstvo. “Why so serious?” bi rekel Joker. Bah, ne prenesem njegovega cmokanja in mlaskanja.
Freudek je lepo ugotovil, da se ljudje poslužujemo najrazličnejših obrambnih mehanizmov, ki nam pomagajo pluti med podvodnimi čermi problemov. Nekateri so boljši, drugi slabši, tretji učinkoviti, skoraj vsi pa lahko postanejo patološki.
Po Freudu obstajajo štirje nivoji mehanizmov. V prvi nivo spadajo npr. zanikanje, spreminjanje resničnosti in iluzorne projekcije (zablode), v drugem se znajdejo — med drugimi — tudi fantazija, projekcija in pasivna agresija (count me in!). V tretjem (nevrotičnem) nivoju skačejo recimo čustvena izolacija, začasna drastična sprememba vedenja, intelektualizacija in distanciranje od dogajanja. Če se jih uporablja krajši čas, se obnesejo fenomenalno, na dolgi rok pa jih ni priporočljivo drajsati in guliti. Najboljše za konec: četrti nivo ponuja celo paleto zrelih mehanizmov, ki omogočajo integracijo problematičnih čustev ne da bi pri tem vplivali na našo učinkovitost. Mednje prištevajo/mo altruizem, predvidevanje in humor, kakor tudi introjekcijo in sublimacijo (zamenjava negativnih misli s pozitivnimi).
Dojela sem, zakaj so škatle sive. Vklapljam garbage collector spominov.
O ja, življenje je polno zapletov in razpletov, tragikomike in grotesknih naključij. Kaj lahko naredim? Lahko … zakopljem glavo v pesek, kandidiram za predsednico Emotov, se drajsam po snegu brez sank, prebijam zid z glavo. A ne bom.
Spet bom postavila požarne zidove, nadela masko klovna in še naprej uživala v predstavi, dokler me ne pobere. Ovacije bom prihranila za čisti konec.
Življe(n)je je burleska, če le znaš gledati pod pravim kotom. V mojem primeru iz žabje perspektive. 😀
“Don’t take life seriously, it is there to mock you” – swizec
To bo nekoc znan citat btw, zato je zapisan kot citat. :mrgrin:
Ok am, narobe sem samega sebe citiral *facepalm*
V bistvu gre takole: “Never take life too seriously, it is there to mock you” – swizec
Zagatna reč. Zase lahko povem, da me vedno prav čudežno razvedri gledanje Katje Jevšek. Težko pa garantiram, da bo podoben učinek tudi pri tebi.
Ave, mi iz tretjega nivoja te lepo pozdravljamo!
Nekako se mi zdi, da pa te tokrat ne čaka klovnovstvo… Ne znam razložit oz. nočem (pre)dolgo filozofirat – prebral sem nekaj zadnjih postov, pa dobil tak feeling. Jebat ga, boš že sama ugotovila, ali sem imel prav…
Itak da je vse stvar perspektive, da se Orgon skriva pod mizo, medtem ko Tartuffe osvaja njegovo ženo, ker Orgon ne zaupa svoji ženi na besedo, je lahko tragično (uboga žena, kakšna ljubezen je to ipd.) ali pa komično. Potem pa že raje hodim po svetu z ironičnim nasmeškom, kot pa da vse jemljem smrtno resno in mislim, da sem zato najmanj razsvetljena, če ne celo na najvišji stopnji zavedanja in gotovo več, kot Janezek, ki vendar ni nikoli tako trpel kot jaz. 😉 Rane so hudič, ampak brez njih ne bi bili, kar zdaj smo. Kot je rekel Bugs Bunny, don’t take life too seriously, you’ll never get out of it alive. 🙂
@swizec, zabeleženo. Dvakrat 😆
@Onkel Pepe, hehe, Katja je res prijetna, ampak jo raje prepustim kar tebi. Razvedrim se sama 😀
@domovoj, pol bi te morala videt nekje 😆 Aja, mogoče pa preskakujem nivoje 😀
@mimoidoči, hja, ne vem, al naj to vzamem kot pozitivno, al kot negativno 😉 😀 Res bom sama ugotovila. Mimogrede, dobrodošel 😉
@Maja, sorodna duša 😀 I love Bugs Bunny 😀
Teorija brez prakse je ko qrac brez ofce!
Ups 🙂
predlagam drajsanje po snegu brez sank. čeprav maš pol čisto mokro rit, zna bit zelo zabavno 😆
Si.R. vse je bilo iz prakse, tak da tisti qrac od ofce kar obdrži.
morfej, been there, done that. Funny indeed 😛