Divjina ni spala, ker v zavetju dreves
Hropeče so sence iskale žrtev za ples
Siva telesa treh volčjih junakov
Hladnih oči in zloveščih korakov
Ibo, Brah, Alex jih imenovala je mati
Ker dobro in zlobno sta vladala hkrati
Vsa drobcena bitja in gozdni duhovi
So v strahu živeli ob njih sili surovi
Krutost in mučenje jim nista bila tuja
Ni bilo zrelosti, ne lakote nuja
Prevzetno kršili so zakon narave
Vse rešili s smrtjo, brez možnosti sprave
Jezni duhovi posvet so sklicáli
Tuhtali, tehtali, pomoč poiskali
Bogovi, božanstva in sile temé
So obsodili volke na hudo gorje
Ibo za večno je moral breza postati
Brah v obliki srne prestrašeno bezljati
Alexa človeška doletela je usoda
Človek, bloger bo do svojega groba
Volk, kaj praviš? 😉 Bo dovolj za darilo? 😀
Juuuuuj. 🙂 Nisem sicer čisto prepričan, kaj, zakaj in čemu, ampak napisano je genijalno! :)))
AuuuuuuuuuuuuuuuuuuuAaaaaaaaaaaauuuuuuuuaaaaauaauauuauauuuuuuuuuuuuuuuuuu
Kot sem napisal včeraj že na witterju. Bravo, Sparkica in čudovito darilo, ki sem si ga prislužil s sodelovanjem v nagradnem kvizu. Je to dokaz, da če na blogu nekaj obljubiš, si se tega dolžan tudi držati? Vsekakor in priznam, da materialne nagrade ne bi bil tako vesel kot sem bil te pesmi 😉
Res odlično napisano, sploh zadnja kitica 😀 Pa bo to držalo Alex? 🙂
Ojebemti, je to dobr napisano! 😯 Sparky, če mene vprašaš, hočemo še! 😀 Volk, jst bi jo povabu na pivo in jo kušnu za tako pesem. 😀
Renton, pijačo je dobila že vnaprej (in zagotovo jo bo naslednjič spet), glede tistega ostalega pa raje ne bi, sem poskušal pa me je usekala, saj veš, s Štajerkami se ni za zajebavat :mrgrin:
Ehm ja, ta komentar je sicer samo polovično resničen