Velikoglavci, močnokostci in trebuharji

Včeraj pri svoji najljubši frizerki, hvala, ker ste opazili, ki je zelo atipična frizerska gospa v najpozitivnejšem smislu ever, med debato o dolžini las in tem in onem izjavim, da imam veliko glavo.

Presenečeno: Ne, pa nimaš.
Skrušeno: A potem sem samo debela?
Zgroženo: Kaaaj? Nisi debela.
Upajoče: Imam le močne kosti?

Recimo, da imam močne kosti, možakar pa, ki je včeraj sedel nasproti mene na vlaku, jih nima – on je zgolj izpopolnil debelost, ker sem poldrugo uro prestrašeno čakala, kdaj bo s trebuhom s srajce iztrelil gumb direktno meni v čelo.

Življenjsko nevarno

Življenjsko nevarno!

 

Verjetno bi se odbil direktno nazaj, ker imam veliko glavo. Aja, nimam. Kakorkoli, znamenje Harryja Potterja mi ne bi ušlo, kar bi zakompliciralo situacijo, ker ima Lord Voldemort Slovenski trenutno polne roke dela s pritožbami na obsodbo in ga ne bi hotela obremenjevati še z svojimi malenkostnimi eksistencialnimi eskapadami.

Z ergonomskim trebuhom za kruhom

Zdaj, ko tole pišem na vlaku, mi je zelo žal, da nimam večjega trebuha, na katerega bi lahko naslonila prenosnik. Si ne znate prestavljati? Bom narisala, ker slika tisoč besed jada jada jada.

Slike so simbolične. Kakršnakoli podobnost z realnostjo je namerna.

Mizice na vlaku so neudobne in neergonomske, vendar zgolj kar se pisanja tiče, a ne spanja. Današnji sosedežnik spi kot polh zleknjen na mizo in nad nas pošilja grgotajoči grom iz zgornjega doma. Srčno pa  upam, da ne bo še dima in strele iz spodnjega doma! Ja tudi to se dogaja (ne sicer pri dotičnem sosedu): zagrmi, potem se pokadi, palčka Smuka od nikoder. Samo vonjave. Kakorkoli… Ostala sem pri mizicah, ja? Torej…

Snoring, definitely.
Source: Uploaded by user via Juan on Pinterest

 

 

Začasen in ne preveč okrogel trebuh bi bil bomba…stičen (NSA is reading)! Kdo hoče velik trebuh za vedno? Nihče! Glejte, ne gre drugače, nekajkrat sem se trudila biti napihnjena kot žaba, zadrževala sem sapo, da se mi je vrtelo, se tako napenjala, da sem se bala, da bo kje kaj počilo, bouhnedaj se pokadilo… Efekt? Ničen. Neudobno do amena. Zdaj nosim zraven debelejši karton, ki ga na eni strani naslonim na mizico, na drugi pa vpnem med prvi in drugi reženj sikspeka.

Sikspek in vpeti karton

Sikspek in vpeti karton

Ja, Verjeli ali ne, imam jih. Sicer so bolje zaščiteni kot tisti s promo slik za fitnese, a so! Fotke ne bo, ker bi s tem kršila 3. člen zakona o neobjavljanju obloženih sikspekov na blogu.

Fiks in fiks na hitro

Praktična kot sem, sem se domislila, kako poskrbeti za začasni trebuh. Ena beseda: napihljiv. Še ena beseda: trebuh. Dve besedi: napihljiv trebuh. Zagotovo ste že videli napihljive potovalne  blazine, točno tiste, ki nas varujejo, da si ne zlomimo vratu med kinkanjem na busu, letalu in vlaku. Takšne napihljivce imam v mislih, le da večje. Dokler vam ne spulim denarja s pomočjo Kickstarterja in postavim proizvodnje linije, bodo izdelki omejeni zgolj na osebe (ženske) s premerom pasu 10-16 cm.

Hitri fiks za fi 10-16 cm. Slika je simbolična.

Hitri fiks za fi 10-16 cm. Slika je simbolična.

Ostali lahko dobite kartone ali preoblikujete svoj trebuh v ustreznejšo obliko, da ne bo trpel vaš križ.

Hujše muke ni, kot če te orenk križ boli.

 

Babe in psihologija za telebajske

Kuća poso, poso kuća, vmes pa nič takšnega, da bi ljudje popadali na rit od smeha. Pritisnjena v kot. Nič se ne dogaja, če se (skoraj) vsak dan na novo sestaviš ob 4.30 (kava, zaganjanje prepoznavanja oblik, barv in obrazov), ob 5.25 spokaš v avto, greš na vlak za LJ,…, greš na vlak za Domov,  izstopiš čez uro in štirideset, če imaš srečo, prešteješ nove golobje kakce na avtu, se pelješ domov, preklinjaš golobe, poješ kosilo in si koma. The end.

To smo obdelali, nič resnično zanimivega, golobji kakčji prirast je v mejah normale, potrebno bo kopati globje. Dobri sproščeni pogovori velikokrat končaju pri straniščnih zadevah. Jaz bom. Brez sprenevedanja: tudi super junaki morajo kdaj na stran. Sprenevedanje je za pusije, mi pa to nismo.

Source: society6.com via Mateja on Pinterest

 

Babe, zdaj smo me na vrsti

Zadnjič je prijatelj načel temo, kako so dedci gonilo razvoja in kako ženske v zgodovini nismo dosegle nič.

A da smo, a res, potem pa naj povemo, kdo so te ženske, aja, a res, a spet ta Marie Curie, kako vedno najdemo samo njo, kje so pisateljice, ki bi lahko stopale v bok z Joycem, kje so, kdo so, eh, Jane Austen je pisala romantične pravljice, ok, ajde, Virginia Woolf, kaj ste naredile ženske v znanosti v zadnjih 100 letih, nič niste naredile, ne poznam nobene uspešne ženske, ker niste tako sposobne kot moški, dokažite drugače! 

roll-eyes

Števec očesnih obratov mi je zabilo do konca.

 

Zakurilo me je, zavohala sem šovinizem, kot pes zavoha staro kost, oboje smrdi kot mrhovina. Been there, seen that. A lot. Mrhovina z ušesi brez posluha za argumente à la:

Back in 1849, it was a pretty big deal for a woman to even try to practice medicine, and medical schools weren’t exactly eager to help a girl out.
~ Top 10 women in science

Sem mu rekla veš kaj, s takšnim obnašanjem ne boš več moj prijatl.

 Prav, pa ne bom!

Prav, pa ne boš… in ne bi več bil, če ne bi skužila lisjaka, mojstra provokacij! Bilo mi je nerodno, ker mu nisem iz rokava stresla vsaj dvajset žensk, znanstvenic, pisateljic, in drugih pomembnih bab. Spomnila sem se Jane Austen, Virginie Woolf, Ade Lovelace, Grace Hoper, Marie Curie, ok, tudi mati Tereze, ki ne sodi v ta seznam, Minnie še manj (miš pa to), Margaret Thatcher (auch) in Angele Merkel. Angelina Jolie itak ne bi štela, glede Bratuškove raje nisva rekla nič.

Za domačo nalogo sem si zadala poiskati še nekaj velikih žensk, da bom vedela za drugič in da mu bom stresala imena iz rokava. Dodajam: Florence Nightingale, Jane Goodall, Mario Mayer, Rachel Carson, Rito Levi-Montalcini, Elizabeth Blackwell, Lise Meitner, Barbaro McClintock, Irène Curie-Joliot, gremo dalje, Murasaki Shikibu, Sappho, Mary Shelley, Emily Dickinson, Elizo Haywood, George Eliot, Marin Alsop, Zaho Hadid, Eve Mansled (se spomnite monologa vagine?), Mary Warnock, še naprej, Hilary Clinton, Ellen Johnson-Sirleaf, Ngozi Okonjo-Iweala… se nadaljuje v moji glavi.

Ženske, ok, še ena stvar, mi smo zajebali, zdaj ste ve na vrsti, da to popravite, zdaj imate šanso, da se dokažete.

Babe (ljubkovalno!), ste slišale? Me smo na vrsti. Najlažje je pa pucat svinjarijo za drugimi. Porkasvet.

Ve ste nam fauš penisa!

Skoraj ista zasedba, kak teden kasneje, isti provokator, tema moški in polurno sedenje na školjki (t.j. sranje) s telefonom v roki. On izjavi, da smo moškim fauš, ker imajo penis in potem je šlo nekako takole…

… slišal sem, sicer iz druge roke, da v stotih letih nihče ni ovrgel Freuda … 

dog_cat

emm… for the record …Freud ni edini… behavioristi… eksistencialist … kognitivci… daj si malo preberi… ne bom se šla feminizma…

bitch-slap

Bitch slap!

 

… in tako naprej … in tako nazaj … do naslednjič.

Med prijateljem in sovražnikom je tanka črta. Odebeli jo kvečjemu pivo, špricer in humor.

 

So navalili na [tri pike]

… moj blog kot ata na mamo, ti kitajski spemerji z ruskimi emajli, ampak to nas ne zanima.

Tričetrt ure (t.j. 45 minut) sem se premetavala, ker nisem mogla zaspati in zdaj sem, kjer sem. Zakaj? Sama sebi ne morem verjeti, da bom napisala, kar piše: zaradi dovolj spanja. Zjutraj mi je uspelo spraviti noter manjko spanja prejšnjega tedna (vikend vštet), a zgleda, da hoče manjko nazaj ven, v lajf, gledat in poslušat, kaj se dogaja, kje kradejo, kdo joče pred sodiščem in kdo komu mamo.

Kaj bomo pa zdaj, le kaj? Ja, živeli naprej, kaj.

Priznam, mogoče je za nocojšnjo nespečnost krivo tudi to, da je Ljubi malo prehlajen in diha bolj grleno kot ne, medtem ko so moja ušesa našpičena, da slišijo brnenje hladilnika nadstropje višje. Tudi to nas ne zanima.

Krst v kopalnici in kamen v šajbo

Prej, ko je bil Ljubi v kopalnici, sem brala Kamenkov blog in se zaradi tega režala tako na glas, da je prišel iz kopalnice v semi-kavbojskem stilu “Hej, ti pa kar sama tukaj? Drugače je vse vredu, ne?“. Vedela sem, da bom morala govoriti o njem, zato sem ga  krstila (brez župnikov in posebnih ceremonij, z vodo se je polil kar sam) za Ljubega. Če v nadaljevanju naletite na Ljubega, je to moj Ljubi (Homo Sapiens) — ne vaš, ne njihov, moj.

Ko sem že omenila Kamenka: gospod Bloger ima žmoht, z besedami Austina Powersa ali Gusla Močnega (vpliv branja Pratchetta). Žmoht je običajno ena taka zverina, ki ji sicer lahko nadeneš nagobčnik in ovratnico, ampak to zaleže manj, kot če aligatorju natakneš nagobčnik iz sladkorne pene. Moj žmoht je zadnja leta zaspana brezzoba čivava na pernati blazini, ki si trebi zobe (le kako, če jih nima!?). Zbudi se, mrcina kosmata nemarna!  Ampak ne, čivava raje pametuje, bluzi in se igra pravičnico, od dolgočasenja je dobila piškave zobe in (nima jih) veliko rit. Na prej omenjenem blogu sem dobila kamen navdiha, da sem ga čivavi vrgla v šajbo. Tu maš, trpi ščene brezzobo! Malo pozno sem ugotovila, da je šajba moja in zdaj travmiram. Vem, vas ne zanima.

Umetna travma in ni vse zlato, kar je srebro

Zdaj travmiram.

Nič mi ni, nič bat, Ljubi me ma rad.
Rime so na mestu, kot rozine v testu.

Brez panike, travma je umetna. Umetno povzročena koma je za možgane baje blagodejna — ali vsaj manj škodljiva, kadar se v glavi ustvarja previsok tlak, ki lahko poškoduje ta pogosto nerabljen ali napačno rabljen distribucijski center. Nasprotje komi je umetno povzročena travma, ki je (vsaj v mojem primeru) namenjena ponovnemu zagonu tistih petih miši, ki poganjajo možganostroj.

Teci možganostroj, teci! Tecite miške, tecite!

Tudi to nas ne zanima. Kaj nas potem zanima? Da je zunaj grd grši iOS7. To mene ne zanima. Da bodo spet vrgli kup cekinov v črno luknjo, ki ji ljubkovalno pravimo NLB. To bi nas lahko zanimalo vsaj do jutri. Da je že sreda in da sem spet na antibiotikih zaradi klopa. To zanima samo mene… in Ljubega. Da postaneš cinik, če poješ preveč cinka. Resno. Glejte, obstaja folk, ki je zaužil preveč  koloidnega srebra (wtf je koloidno srebro?), zato ne dvomim, da pravi ciniki za zajtrk ruknejo cink mešan s kislino, da lažje spolzi po grlu in da ne oksidira. To, ne oksidacija, bi nas moralo skrbeti. Hik!

Piščanec me gleda

Piščanec vas gleda.

Še bi se lahko šla igrice, vmešala pošasti, zmaje, pingvine in politike, ampak ura je cajt. Travma popušča. Piščanec vas gleda.