Author: sparkica

Napisala sem prvo stran svoje knjige in glavni koncept imam posnet. Sem rekla, da je prišla zame nova era (buahahaha).

Trenutni (delovni) naslov knjige je Do severnega sija. To bo pripoved o Samotu (ali Samu?! ta del mi še manjka :)), o njegovem potovanju na sever, da bi obiskal Birgit, greha vredno študentko, ki je bila preko študentske izmenjave v Sloveniji… O tem, kako je spoznaval sebe, druge, predvsem svojo naključno sopotnico Evo; o ljubezni, razočaranju, bolečini, smrti, odpuščanju, toplini, prijateljstvu, pravi ljubezni (to obstaja?!) in predvsem o upanju. Tudi babica Tilka bo imela svojo besedo v zgodbi in Maks.

Mimogrede… digitalni diktafonček je zakon. Ni mi več potrebno pisati na WC papir in račune 🙂
Edino, kar me moti, je to, da bom morala počasi začeti pisati še kaj drugega 🙁

Fredi Bolhač, v dobesednem smislu bolhak, v prenesenem pač navadna bolha in bolšja duša v eni osebi, se je zamislil. Na dan, ko bi vsaka normalna bolha pomislila na pasjo pečenko, se Fredi domisli napraviti samomor. Ne, da bi ga v to prisililo njegovo bogato in pestro življenje, tisto pravo – polno izkušenj, kosmatincev in kosmatink… Ne, vzrok je bil v tem, da je bila njegova morala na psu. Lepega dne je pobrala kovčke, skočila s psa na mačko in odšla brez slovesa. Pravzaprav je postala begunka. Pobegnila je v pasji politični azil. Ni razumel, kako je lahko kar tako emigrirala. Kako naj živi brez nje? Živeti z moralo je tako nerazdružljivo kot pasja duša in pralni stroj.
Preden se je odločil za skok s smrtonosne višine 10,5 cm, je obiskal spovednico. Vendar, kaj pomaga zablodeli bolšji duši spoved, ko pa je Werther že prevladal.
Skok se je končal z ne-smrtjo in povrnitvijo morale, ker se ji je tako morbiden poskus končanja brez-moralnega življenja zazdel… brez morale.