Author: sparkica

Luda kuča, fish&chips in kenguruji

  By , ,

Ker mi je moj dragi včeraj pozabil predati ključe za pisalno mizo z ultratežkimi predalniki, je seveda miza ostala v garaži, v moji sobi pa luda kuča.

V februarju me čaka obisk konference v Cambridge-u, UK. Čisto nič me ne mika poskusiti njihov znani fish&chips, zavit v časopisni papir 🙂 Lani smo bili v Birminghamu in Londonu, prečesali oba, da bi poskusili to znano angleško mastno zadevo. Našli smo le eno ‘past za turiste’, kjer je kombinacija nekaj krompirčkov in ocvrte ribe stala več kot kosilo v kakšni ne preveč zakotni in ne preveč fancy gostilni. Porkaduš so dragi.

Včeraj sem izvedela, da obstaja velika verjetnost (blizu 90%), da grem marca hraniti kenguruje 🙂 Howdy, mates! Jutri grem v akcijo za letalske karte. Naj bo Sila z mano! Potem pa si kupim največji klobuk, kar jih bom našla. Tak, da bo pokril pol Maribora in se bodo ljudje vsaj imeli čemu smejati 🙂

Sanjamo v barvah?

  By ,

Foter me že ves teden sprašuje, če ljudje sanjamo v barvah. Pravi, da večkrat sanja, vendar ko se zbudi, se ne spomni, ali je bilo v barvah ali sivinah. Če ga mama ponoči s komolcev v glavo, je po moje v črninah 🙂

Poslušajte to: ne le, da sanjam v barvah, pri meni so zraven še zvočni, video in haptični efekti. Čisto zares. Kaj vse mora prenašati moj dragi 🙂 Od pogovarjanja, do smejanja na ves glas in celo petja 🙂 Menda sem poskusila peti neko arijo.
Nazadnje sem tako živo sanjala, da telefoniram, da sem se pogovarjala s svojo roko 🙂 Na tem mestu se spomnim na Terminatorja v T3: ‘Talk to my hand!’
Video efekti vključujejo vse možne menjave mavričnih barv, scen in morfanja iz ene osebe v drugo. Je že kdo sanjal, da je drugega spola? 🙂

Se mi že kisa? Morda pa je to zaradi sevanja in sedenja pred vsemi temi računali… jaaaa, zdaj mi je jasno, od kod svetloba v sobi, ko ugasnem vse naprave in luči. Takšna… zelena… blup bip klup .

O pišuka, kaj sem naredila…

  By , ,

Ja, kar pišuka me naj požre, ker sem si zakuhala tako godljo. Pri mojem dragem so v službi menjevali pohištvo in staro seveda prodali. Ker sem, tako kot mnoge stvari, po novem začela hrčkati še pisalne mize, sem tudi tokrat bila za akcijo. Pravzaprav bolj za ‘blind date’, ker nisem vedela, kaj bo…
No, in je. Problem. Ne samo, da je miza gromozanska, kar je dobro, ampak je na L gromozanska, kar ni več tako dobro. Edini kot, v katerega bi miza lahko šla, je namreč prijetno in neskončno zaseden s stvarmi, ki sem jih spravila z in iz stare mize.

Najraje bi kar pobrala igrače in šla na slivo, ker sem že od samega gledanja krame utrujena kot tristo kosmatih bradatih opic… Jebemu, da me je premagalo… Eh, naročila bom kontejner. Naj me odpeljejo, da me vsa ta krama ne bo več gledala 🙂