Jutranja pleska

Na Sparkmobilu se mi je dva tedna nazaj odlepilo tesnilo vetrobranskega stekla (v dolžini cca 15 cm). Spet. Zgleda, da je bilo že v osnovi vse skupaj šlampasto narejeno in vročinski val ni čisto nič pomagal. V petek je avtek piskal, žvižgal, tesnilo je potrkavalo ob streho pri hitrosti nad 170 km/h… No, pri 70 km/h pa res. 🙂

Prejšnji teden sem poklicala servis, seveda niso imeli ne časa, ker niso imeli ljudi (kao), čeprav lepljenje vzame manj kot 15 minut. V petek se je tesnilu odpulilo, odlepilo se je po celotni zgornji dolžini. V soboto me je čakala pot v LJ, vendar je vožnja po avtocesti odpadla.

Slabe volje? Aber ziher! Danes sem se trdno stisnjenih ustnic, grdega pogleda in stisnjenih pesti pojavila na servisu. Rezervoar odločne nesramnosti je bil pripravljen, prst na sprožilcu… in potem je bil možakar čisto preveč prijazen. Odkrito je povedal, kako in kaj…

Namesto, da bi ga nahrulila, sem si dala plesko, ker sem skoraj pozabila na pomembno stvar: “Z nesramnostjo se daleč pride, s prijaznostjo pa še veliko dlje.

 

Ali električne ovce sanjajo fuzbal?

“A sem oreng cudak, ce mi je res popolnoma vseeno za fuzbal pa MB pa vso patetiko okrog tega?” (Vir: Twitter)

Včeraj je bil eden izmed tistih dni, ko (občasni) gledalci fuzbala ne morejo (moremo) ostati ravnodušni. Maribor se je po  v včerajšnji dramatični kvalifikacijski tekmi s Škoti prebil v EuroLeague, kar se ne zgodi tako pogosto. Označiti navdušenje, evforijo in skakanje do stropa ob borbeni igri kot patetiko je… emm… patetično? Zgornji tvit je naredil pravo malo štalo v mojem miselnem hlevu.

Če nas nekaj sto, tisoč, milijon spremlja fuzbal/košarko/ribarjenje/klekljane, ker uživamo ob tem, ne zato, ker to počnejo drugi, nismo ovce. Če to počnemo preko/s pomočjo spleta, nismo električne ovce.

Lahko vam je vseeno za fuzbal, lahko vam je vseeno za odstop Steva Jobsa, lahko vam dol visi za lačne otroke v Afriki, lahko se poserjete na trenutno slovensko politično sceno, lahko vas boli k*** za vse čapce na svetu, zaradi tega še niste/nismo čudnu. Čudni ste, če vam ni mar za NIČ na svetu. Potem ste se zjutraj zbudili mrtvi.

Ali električne ovce sanjajo fuzbal? Nekatere pa že! Kaj pa sanjaš ti, beeeee beeee?

 

Dajmo bit vsi proti! Je kdo za?

Internetna vseprisotnost sploh ni več zabavna. Ubogo revše od ugajalne hendikepiranosti (moja ljuba ljubka Zofka) spravlja na rob razuma. Pun intended (if it exists in the fist place).

Dnevno jadanje, jamranje, kritiziranje, posmehovanje na Twitterju & Co.  pušča usedlino, ki pritiska k tlom, mrači duha in sploh ni fajn. Preden kdo omeni kamne in steklene hiše – tukaj pisoča ni izvzeta iz trume takšnih in drugačnih jadikovalcev, nergačev in kritikarjev, vendar… Danes sem prebrala Mazzinijevo kolumno o slovenstvu za začetnike. Že dolgo sem prepričana, da bi na vse slovenske meje morali namestiti (opozorilne) table:

Ne ubadam se preveč s politiko, a bi se najbrž morala, prepričana pa sem, da ima vsak pravico do odločitve, četudi je slaba, in pravico do drugačnega mnenja, četudi ni pravo v mojih očeh… Zeh, who cares.

Dalje, nisem fanatični privrženec niti posameznih tehnologij, ideologij, niti osebkov; ne bom rekla, da me spamanje s strani takšnih ali drugačnih privržencev ne moti, ampak da bi zaradi tega zganjala hejterstvo?! Sploh se ni treba strinjati z Mazzinijem, če pa se jaz strinjam z njim, to še ne pomeni, da sem mazzinijevka in da sem zaradi tega ovca, ker je kul in trendovsko in whatever se strinjati z znanimi osebami… (Zofka bi bila tega neizmerno vesela, rada kima, se smehlja in žanje odobravanje.) Alo?!

Stvarem, ki jih opisuje Mazzini, sem priča vsak dan, še posebej odkar sem velika (po starosti). Če si dober in dober po srcu (ugajalna hendikepiranost ftw!), te popapcajo. Če si dober, ne preveč dober po srcu in dovolj narcisoiden, pokakaš druge. Če nisi dober, a se znajdeš … in živeli so srečno do konca svojih dni. Že od otroštva naprej čutim zavist drugih na lastni koži, zato ker imam na (ne)srečo namesto enega možgana dva. Miljaužent ljudi jih ima tri. Najlažje je pa bit fauš.

Dragi ludeki, s predalčkanjem ljudi v mazzinijevce, applovce, crnkovičce, miljonarčke ipd. sami sebe popredalčkamo v jazbomprotičeboštizajevčke. Ja, popredalčkaMO.

Pol ure kasneje po kepici sladoleda…

Saj ne vem, zakaj se sploh ubadam s tem.

V glavnem…

Dajmo bit vsi proti! Je kdo za? 😛