… bi se lahko končalo čisto drugače.
Zjutraj ob 4.30 sem ugotovila, da v kopalnici ne delajo luči (ne samo ena). Ker so na hodniku gorele, sem predvidevala, da je za to kriva varovalka.
Oblekla sem se v prepričanju, da imam modre štumfe, v soju luči s hodnika sem si umila zobe in se povzpela po stopnicah do drugega hodnika, kjer je drugo ogledalo, da bi preverila, če sem za med ljudi. Na zgornjem hodniku luč gorela ni spŁoh. E sad. Mudilo se mi je na vlak, ni bilo časa iskati alternativnih virov svetlobe. Tvegala sem svoj sloves vedno brezhibno urejene ženske (LOL) in se podala na pot.
Na železniški postaji sem ob boljši svetlobi ugotovila, da so štumfi črni, ne modri. V službi me je v ogledalu na WCju najprej pozdravil v oči bodeč sivi las.
Vidite, kaj naredi jutro brez elektrike?!
Ni bila varovalka. Štrom ima bipolarno motnjo in je ugotovil, da mu zjutraj ni za eno fazo. Zdaj misli drugače. Zanesljivi viri so mi sporočili, da luči v kopalnici spet delajo. Počasi lahko grem domov.