Bil je možakar. In bila je micena prazna parcela.
(Dejansko še kar obstajata.)
Potem je bila ključavnica. Na parceli. Okoli nje nič. Možakar je moral nekaj zakleniti in je zaklenil nič. Ko je zaklenil nič, je ugotovil, da bi h ključavnici pristajala lesena uta.
Naredil je leseno uto. Hudimana, zdaj je bilo treba zakleniti uto. Šel je po novo ključavnico. Zaklenil je nič okoli ute. Skoraj bi že bil zadovoljen, ko je ugotovil, da bi tudi novi ključavnici pristajala lesena uta. In je naredil novo leseno uto. Aaaarrgggh, ni zaklenjena! Šel je po novo ključavnico in zaklenil nič okoli nove ute. Presneto, spet paše lesena uta zraven …
Možakar ima trenutno pet lesenih ut eno v drugi. Spet mu manjka ključavnica za nič okoli zadnje ute. Včeraj sem ga videla, kako je živčno stopicljal okoli ute in gledal, kam na nič okoli nje bi namestil novo ključavnico.
V bistvu se mi smili. Mislim, da mu bom podarila ključavnico.