Bo. Mora gret.
Month: May 2009
Nesmrtnejše od nesmrtnosti in še zastonj je
A ne da ima ljubezen v našem besednjaku rahlo čuden prizvok, čudno barvo, tako nenavadno zazveni, če jo izrečemo na glas? Koliko od vas je že kdaj izustilo “ljubim te“? Če dobro pomislim, tega še nisem nikomur rekla na glas, pa ne zato, ker ne bi tega čutila, ampak ker bi se enostavno počutila … hecno. Namesto tega frčijo okoli “rad/-a te mam”, “ti si moja/moj”, “aj lav ju”, “ih libe dih ko svija štih”.
Ampak je tam. Ta stvar, ta občutek, ta nedoločljiva zmes metuljastih občutenj, bolečih zbodljajev v predelu med metulji in levim srčnim prekatom, med metulji in desnim srčnim prekatom. Ne mislim zaljubljenosti, zacopanosti, ko ne vemo, kje se nas glava drži, kje so noge in kje rit, koliko je ura in kako nam je ime. Govorim o tistem, o srčiki, ki ostane, ko ni več ničesar. Govorim o tistem, kar ostane potem, ko ljubljena oseba odide, umre, pobegne in/ali ko se zavemo, da bo oseba vedno nekje tam, a ne za nas.
V zadnjih dneh sem pfff-krat naletela nanjo. Skrivala se je v solzah, v knjigi, v besedah človeka, ki mu je umrla žena za rakom, v žalostnem glasu dekleta, ki jo je razočaral zanima-me-10001-stvar-ti-si-samo-ena-izmed-njih fant, v nemirni krvi in hrepenenju po nekom, ki je tako blizu in hkrati vesolja daleč. Našla sem jo v božanskih strelah, ki so prinašale grozo, trepetanje, točo in razdejanje, a so bile tako peklensko lepe. Pokazala se mi je v obliki zajkle, ki je zjutraj tekla pred menoj, da bi me odpeljala stran od zajčkov. Poiskala me je z smsom in z besedami slovesa, zaradi katerih sem nemirna. Razkrila se mi je v obliki pisma iz knjige, ki jo le še malokdo vzame v roke. O njej mi je pel Edo Maajka, čutila sem jo med tekom in sanjala o njej.
Lepa je in nevarna, vabljiva in zastonj. Brez nje smo samo roboti, samo lupina. Močnejša je od smrti, močnejša od sovraštva, trdnejša kot skala in mehkejša kot puh mlade račke. Lepša je, če se ne vpije o njej preko megafona, najlepša je, če se jo razbere iz oči, iz dotika, iz diha.
Vseeno mi je, kako zveni, ko se prikotali z jezika. Raje jo čutim, živim in dajem. Ja, in prejemam 😉
Nehajte šparati z njo, saj je zastonj. Porkaduš! 😀
Egolucija, Revolucija in Bukvolucija – svingarije, da je joj!
Dočakala sem ta dan. REVOLUCIJA!
Začela se bo s stopicljanjem, končala bohvekje, morda v Restavraciji na koncu vesolja.
Dobro poslušajte, dobro berite, dobro dojemajte! Gre čisto zares. Globoko diham.
Mimogrede, če vas daje spomin, si lahko pomagate z ekstraktom ginka ali pa s sparkastičnimi memorizacijskimi (daj me dol al pa zavladaj svetu) nasveti.
Ko je bil človek (ne ti, Človek) še mali pizdič, je imel mali ego. Dovolj mu je bilo preganjati dinozavre in morebitno perjad, gledati prababam pod risjezobe kožuhe in obirati bolhe. Ko je bil človek malo večji pizdun, so mu po glavi začele hoditi bedarije. Zdelo se mu je, da je nekaj več in je pobral palico. Vse ostalo je zgodovina. No, skoraj. Vmes so ga naučili še, da kdor ima veliko batino (v vseh smislih) ali veliko denarja, si lahko privošči malo večji Ego (ne jogurt). Ne mislite, da se je egolucija s tem končala, ah, kje pa! Šele v zadnjih dvajsetih letih je začela doživljati svoj pravi svinjsko dolgi (hehe) orgazmični vrhunec!
Danes si vsaj brez minimalnega ega lačen, bos, pretepen ali zombijevsko pripopan na ustaljene vzorce. Ego je treba negovati, prirezovati, zalivati in mu dajati dovolj prostora, da lahko zrase. Potrebno ga je trepljati, mu dajati redne odmerke pohvale, priznanja in iskrivih idej. Dobro negovan ego pusti drugim egom dihati, z njimi rase, se razvija in cveti. Egolucija se ne sme izroditi. Potrebno je poskrbeti za redne mutacije in križanja. Mutacije iz egocentričnih pljuvalcev ognja delajo egocentralne ognježerce, ki postanejo središče vesolja. 🙂 Win-win situacija torej. Mutacija se pojavil le z…
… Revolucijo!
R.E.V.O.L.U.C.I.J.A. ega.
Revolucija ega se zgodi, ko in če se pripravi Bukvolucija!
B.U.K.V.O.L.U.C.I.J.A.
Bukvolucija – dialog o knjigah, s knjigami in s knjig požiralci. Če koga zdajle vidim zazehat, ga/jo bom kar počila za bučo 😛
Bukvolucija bo (bi bila) ena taka fino-fajna zadeva, kjer se bo (bi) par kerlcev/mandeljcev dobilo na kavi/piru/čaju/soku/medici/borovničkah v enem kul ambientu, da bi se dali dol.
Ha! Pa sem vas (z doldajanjem). 😆 Nič seksa, razen če je v knjigi 😆
Ti vsespolni mandeljci in kerlci bi zažigali z gorečimi debatami o izbrani knjigi. To ne bi bil literarni večer, to ne bi bila pijanka, to bi bile priprave na Prevzem Novega Sveta, čisto našega Novega Krasnega Sveta! Kresala bi se mnjenja, razbesneli bi se bogaboječi in po-robu-hodeči dialogi, kaj je prav in kaj je narobe, kaj je dobro in kaj ne. Egiči in egičice bi dobili pravo hrano, trumo poslušajočih oči in govorečih ušes.
VsaKDO bi si lahko izbral poseben odlomek — najlepši, najstrašnejši, naokrutnejši ali najneumnejši, najganljivejši, najbrezveznejši … ali pa tudi ne. Vsi bi prej knjigo prebrali … ali pa ne.
Bukvolucija bo (bi bila) širjenje horizonta levo desno in gore-dole. Ne bi se šli fensi-šmensarije. Za Bukvolucijo ni važno kdo si, ni važno kaj si, važno je, da imaš svoj glas, svoj dialog, ne le monolog. Pa še ego bi dobil porcijo sladice. Obljubim, da bom nahranila vaš ego.
Glavno orožje Bukvolucije: dialog. Mogoče še bukvica. Ni nujno.
Edino pravilo Bukvolucije: da si tam. Z bukvo ali brez.
Predlagana prva bitka Bukvolucionarjev: Khaled Hosseini, Tek za zmajem.
Bojišče: fajn plac s teraso in pivičkom … v Ljubljani?
Bitka napovedana: 18.6. 2009 enkrat proti večeru.
Naj vas jaz zdaj nekaj prašam … Ste že izdali prijatelja? Bi lahko izdali prijatelja? Bi odpustili prijatelju, ki vas je izdal? Kaj je tisto, kar nas žene, da naredimo takšno stvar?
@Bukvolucionarji, če ste za in če pridete, vam pripravim presenečenje! In častim rundo pijače (častna skavtska/pionirska) 🙂
Bodite radovedni! Za en večer zadihajte kot svobodni sužnji! Ne bojte se teme. Mene je samo strah. 😆
Pofočkajte se v komentarje, na mejl, na Twitterju ali na Koornku!
Rada bi ego-revo-bukvolucirala z vami! 😉
@Bukvolucionarji, pozivam vas: razširite glas! Kličem Maryland, Zlobaland, Človekoland – bukvolucionarji, čas je, čas za našo revolucijo!
Še ena v stilu strica Sama in Nike reklam 😛 Be the REVOLUTION you wanna see!
P.S.: Takele knjižne kl(j)ube že imajo okoli po svetu, vendar bi bil naš boljši, lepši, krasnejši, bojevitejši in NAŠ!