Odkar se zavedam sebe, okolice in pravil igre, me zanima, zakaj nas je narava tako različno telesno in umsko obdarila. Skozi proces dozorevanja (ne bom napisala odraščanja, ker še nisem odrasla in nikoli ne bom 😀 ) sem opazovala, kako se da marsikatero stvar narediti lažje in prej, če si primerno telesno konfiguriran, če imaš prave atribute na pravem mestu in če si med tistimi, ki jih ima večina za “lepe”. Kljub temu se zavedam, da opisani skupini primerkov ni vedno lahko. Spomnim se namreč, da so fantje v šoli najraje otipavali lepe in postavne punce, jim nagajali in jim povzročali oh-in-sploh problemov.
Ker sama ne sodim v zgoraj opisano skupino primerkov (deklet), sem lahko skoraj vedno v miru in s primerne razdalje analitično preučevala dogajanje. Ne me napačno razumeti — za kontejner s smetmi tudi nisem, kar je potrdil sošolec, ki me je hotel enkrat pošlatati, a sem mu primazala tako klofuto, da se mu še danes pozna. 😈 Sumim pa, da me je narava za kanček bolj obdarila na možganostrojskem nivoju, vendar to še ne pomeni, da sem posebna. 
Že v zgodnjih študentskih letih sem opazila, da se nekatera dekleta vpišejo na računalništvo, čeprav jih študij ne zanima preveč. Temu primerno jim gre na vajah ali izpitih in zato iščejo 101 način, kako se prešvercati. Po opazovanjih sodeč so ta dekleta ponavadi iz kategorije talepih ali vsaj taobdarjenih 😉 Tiste, ki niso ne eno ne drugo, se posvetijo študiju in doštudirajo, ali pa ga pustijo brez špecjalnih joškmanevrov, če jim zašteka. 😀
Rezultati skoraj devetletnega nenačrtovanega psihološkega eksperimenta so pokazali, da se talepa in taobdarjena dekleta presneto dobro zavedajo svojih prednosti in jih seveda skušajo vnovčiti. Verjetno mi ni potrebno posebej izpostavljati, da s(m)o računalničarji mičkeno drugačni? 😀 Kako ne bi bili po vseh urah za čarunalnikom?! 😀 Kaj hočem povedati? Da se da marsikaj doseči, če se pride v ustrezni bojni opremi, ki vključuje solze, še posebej pa joške na “dober dan, izvolte”. 😀 Tistemu, ki si je izmislil push-up modrce, bi bilo potrebno dati vsaj nagrado za revolucionarne dosežke, če ne kar Nobelove!
Vse do pojavljanja silikonskih (in še kakšnih) vsadkov, smo bile ne-Amazonke (netalepe in netaobdarjene) prisiljene uporabljati drugačne pristope in strategije za doseganje ciljev. Končno si lahko vsaka od nas omisli poljubno velike migozizike, tudi mega migozizike!, če je le denarno sposobna oz. ni denarless (to besedo sem pobrala zadnjič pri komentatorju na Zvitinem blogu). 😆
Čeprav je ta možnost na prvi pogled rešitev vseh problemov (malokateri moški se lahko upre mega migozizikam), verjetno ni ravno najbolj zdrava — ne za splošno zdravje, ne za denarnico. 😆
Vsem škrticam in dvomljivkam v neškodljivost prsnih vsadkov (mednje sodim tudi sama) bi rada povedala, da se nam obetajo boljši časi. Kandidirala bom na volitvah (ne vem še točno katerih) in zahtevala sprejetje zakona, da je potrebno pred vsako stavbo, v kateri se dogajajo izpiti, sestanki za službo ali opravila, kjer bi določeni migozizni atributi lahko pripomogli k uspešnemi izteku dogodkov, namestiti stekleno omarico z mega migozizi, ki se jih da najeti in izposoditi.
Mega migozize se bo dalo najeti oziroma priti do njih tako, kot se pride do nakupovalnih vozičkov v Šparulju: s posebnim žetonom, ki ga bo potencialna uporabnica vtaknila v ustrezno režo, se bodo vrata omarice odprla in uporabnica bo imela dostop do mega migozizov. Pred odhodom na izpit (sestanek, pogovor, barantanje, ipd.) si jih bo le pritrdila, po uspešnem zaključku pa jih bo vrnila v omarico. Prednost omaric je v tem, da ni potrebno tovoriti zraven še posebne torbe z migozizi, ker so vedno tam, kjer jih potrebujete!
S takšnim zakonom bi tudi me, netaobdarjene, imele enake možnosti kot taobdarjene, da bi lahko hodile okoli z joški na “dober dan, izvolte” in pri tem uspešno gradile kariero, ne da bi nam bili preveliki joški napoti pri vsakdanjih opravilih in športnih aktivnostih. Seveda si lahko mega migozize izposodili tudi moški. Me netalepe in netaobdarjene nismo fauš! 😆