Sindrom KzGnTpPvŽ

Tole ne bo poduhovljena objava, prav tako ne bo osebno-izpovedna… Ne, zapisana bodo zgolj nekaj mesečna opažanja, ki so imela čas dozoreti.

Odkar sem se vrnila iz dežele Down Under, me gledanje televizije ne mika preveč. Takratno enomesečno pomanjkanje televizije je pustilo posledice 🙂 Ne trdim, da me odvrača, le privablja me ne. Še najmanj me privabljajo vse tiste reklame med 30 minutami nanizanke, ki bi jo morda pogledala…

Tu in tam med špeganjem skozi vrata dnevne sobe na poti do hladilnika, kaj pa drugega, ujamem poročila, pri poročilih poročanje v živo, s terena ali kakorkoli se že to imenuje, in potem za minuto ali pet obstanem pred televizorjem…

A glej ga zlomka! Au! V vratu me zbode. Bolečina je verjetno znana vsem tistim, ki so že kdaj doživeli heksnšus. V istem hipu mini verzijo možganostroja, ki jo nosim v žepu pižame, prešine, da dobim heksnšus zmeraj, ko za pet minut obstanem pri poročanju v živo. WTF?! WTF je lahko tudi Waldo Trpinči Frižider :mrgreen: :scotsman:

Panično pogledam okoli sebe, če kje kak del sobe plapola, ker bi to pomenilo, da stojim sredi huronskega prepiha. Piš mi zmrši lase, vendar je to le posledica mojega živčnega obračanja. Zagledam ga! Odsev! V vitrini. Zgrožena opazim, v čem je catch / keč /finta / varka oz. v katerem tiču grmi zajec. 😯

Kimam z glavo. Res je… v odsevu vidim, da kimam z glavo. Prepričam roke, da se dvignejo in umirijo kimanje, ker mi je od vsega skupaj že rahlo slabo. Z očmi preskeniram vse prisotne v sobi — nihče ne kima. Niti ne kima fikus, ki mirno ždi v svojem kotu in prežvekuje ostanke mrčesa. Naj še nekdo reče, da so fikusi samo fikusi…

Zagledam izvor vsega hudega kimanja. Poročevalec v živo. Za njim še poročevalka. Oba kimata z glavo. Walter Trpinči Frižider?! Med poročanjem nezavedno premikata glavo — enkrat gor, drugič spet dol, kot da bi ju nevidni lutkar navlačil po odru. Jaz, malo sparklovje, ki uživam v opazovanju telesne govorice, včasih nezavedno posnemam opazovanega. WNTF!!! Walter nehaj Trpinčiti Frižider!!!

Če mi ne verjamete, prosim, izvolite sami opazovati 😀 Pri nacionalki se sicer to dogaja redkeje, ni pa čisto izključeno… Po gledanju komercialnega programa obvezno potrebujem vsaj dva dni dopusta, da me mine presneti heksnšus. Zdaj, ali bom uvedla popolno abstinenco, kar se tiče TV, ali pa ne bom več tako pozorno opazovala telesne govorice 😆 Kimanje pri istih poročevalcih se namreč v pol leta ni odkimalo in se najbrž tudi ne bo 😀

Nič ni narobe s kimanjem, res ne. Samo zanimivo je, kakšen sindrom je možno opaziti pred kamerami… Kdo ve, morda bi tudi sama bila kimavec. Hm… drugo vprašanje je, če se to pojavlja tudi na home-made filmčkih? 😆 Grem gledat :mrgreen:

Za vsak slučaj, če še niste uganili… KzGnTpPvŽ je Kimanje z Glavo na Televiziji pri Poročanju v Živo 😆

Zajtrkovanje živih žab in peribetarija

Ker je noč minila dokaj mirno, če odštejem vstajanje na pol ure in preverjanje, če ima pEsika vročino, mi je uspelo nabrati nekaj ur spanca (vsota dremežev med polnočjo in peto zjutraj). Včeraj, danes in še jutri sem negovalka pEsike na domu, vendar tudi službene zadeve zahtevajo svojo “nego”, zato je bilo treba vstati bolj zgodaj.

Nekoč sem v knjižici nasvetov prebrala nekaj o tem, kako se lotiti najtežjih ali najbolj zoprnih opravil. Avtor je podal primer z žabo: če navsezgodaj zjutraj oz. kot prvo stvar poješ živo žabo (bljak!), bodo vse preostale stvari tisti dan samo še lepše in lažje. Nasveta se mi včasih uspe držati in povem vam, resnično deluje.

Po pretegovanju in prvi skodelici kave sem bila ravno prav razpoložena, da požrem prvo živo žabo od treh, ki me čakajo že nekaj dni, tako da so ravno prav začinjene in smrdeče. Preden večina ljudi ušpiči prvo bedarijo (v dnevu), počaka, da je ura vsaj osem, ali pa to naredijo celo po malici, ko se možgančki sprehodijo zaradi energijskih potreb presnovnega procesa. Več kot očitno nisem večina ljudi, saj sem prvo bedasto peripetijo (=peribetarijo) uspešno izvršila že pred pol osmo…

Pred požiranjem žabe sem pristavila na ogenj posodo, v njej vodo in v vodi hrenovko. Požiranje žabe zna biti hudo naporno 🙂 Ker je bila žaba nekoliko bolj rogata, kosmata in obilnejša, kot sem pričakovala, sem seveda pozabila na ogenj, posodo, vodo in hrenovko. Zdramil me je šele dim, ki se je privalil do moje sobe.
Če potrebujete meglo za vaše home-made akcijske, porno ali pustolovske filme, je hrenovka v posodi brez vode popolna. Vsebuje namreč ravno dovolj vode, maščob in beljakovin, da ne zoogleni v trenutku, ampak zdrži celo pol ure.

Med dokumentiranjem opisane jutranje peribetarije se mi tresejo roke. Ne od strahu, pač pa od prepiha 😀 Upam, da mi bo do treh popoldan uspelo spraviti iz bajte vse atome umetne megle :mrgreen:

Nekaj vam obljubim… preden se lotim druge in tretje žabe, ne bom ničesar pristavila na ogenj, niti ne bom kurila, žgala, smodila ali kako drugače ogrožala materialne in nematerialne lastnine, vključno s sabo 😀 Ena peribetarija na dan mi zadošča.

Naj vaš dan mine brez peribetarij 😀