Month: April 2008

Oprostite gospodična, a lahko malo zmotim?

  By , ,

Spominja na štajerski remix Magnifica? Pa ni. To slišim vsaj enkrat na teden od simpatičnih mladeničev na ulicah Maribora in Celja. Tudi v Ljubljani, Murski Soboti ali Krškem bi verjetno lahko, če bi tja pogosteje zahajala.

Mesec dni sem se temu uspela izogibati zaradi razdaljnostnih razlogov, vendar me je že včeraj ta za posluh prikupna enovrstičnica čakala v parku. V zasedi. Potuhnjeno. V podobi mladega, simpatičnega in gobčnega fantalina z mapo v roki, ki je zavil proti meni. V tej fazi se mi vedno naježijo lasje in nabrusijo zobje.

  • Oprostite gospodična, a lahko malo zmotim?
  • Žal nimam časa. (Ta moj stavek je redno preslišan.)
  • Samo minutko! A že poznate… (Običajno jih prekinem, če sem le dovolj hitra.)
  • Žal se mi mudi. (Čeprav se mi ponavadi ne.)

Na tem mestu se dialog pogosto konča ali z umikom enega ali drugega govorca ali s kakšno kulturno, pa vseeno sočno iz mojih ust.

Zdaj se bo našel kdo, ki bo pomislil: Tale ženščurina/bitch/baba mora imeti hude probleme s seboj, da ji mladi, prisrčni, simpatični in postavni fantje povzročajo opisane stranske učinke že ob samem pogledu, kaj šele ob tako kratkem in ljubkem dialogu.

A je dovolj, če omenim samo dve besedi? Pripravljeni? Mladinska knjiga.

Zavoham jih na kilometer. Bila članica. Pika. Muchos slabe izkušnje. Obožujem knjige, vendar niti slučajno ne MK.

Konec pesmi, konec remixa, konec članstva in konec bentenja 😆

Tagged   

Hostliranje – epilog

  By , , ,

… ali ko se zaveš, da si malo star za vlačenje po hostlih, ampak še vedno ne dovolj star, da ne bi tega vseeno počel 🙂

Dolgujem še zaključek svojega mini epa o hostliranju, preden se lotim resnega dela. Madona se nabere, če te mesec dni ni v službo 😛

Ja, Marija, imela si prav glede “… si zbere one z boljšim rejtingom?”:) Malo pozno (a vseeno ne prepozno) sem ugotovila, da je bolje požvižgati se za par dolarjev popusta, ki bi ga dobila s svojo ultra-super-duper-popustniško kartico in raje poiskati boljše ocenjen hostel, ki ni na popustniškem seznamu. Našla sem relativno dobro stran z ocenami in komentarji hostlirancev (hospitalizirancev 😆 ), kjer so imeli za vsak hostel ocene glede na lokacijo, čistočo, prijaznost osebja, zabavo in še kaj 🙂 Priznam, staram se (fanfare), zato sem iskala prijazen, čist hostel, relativno blizu vseh znamenitosti z relativno nizko oceno zabave 🙂 Kaj pomeni nizka ocena zabave? Da lahko po 12. ponoči zaspiš, ne da bi ti rohnenje preurejalo organiziranost možganskih celic. V večini primerov mi je uspelo. Resnici na ljubo sem vmes nabavila še natikače “japonke” aka flip-flops (za pod tuš in na splošno), navila svoje nesekiranje za malenkosti do maksimuma in začela dojemati svet še malo bolj odprto in brez vagona predsodkov. Po tem je bivanje v hostlih prešlo in znosnega v ok 😆

Uradno oznanjam, da še nisem prestara za vlačenje po hostlih. Poslušajte Marijine nasvete, ker razdre punca marsikatero modro (ali vijolično ali rdečo).

Zdaj pa na delo, da bom lahko pred spanjem prebrala še kakšno objavo Muntermacherjev, ki sem jih ves ta čas v Aussie že kar (malo preveč) pogrešala.

Nekaj fotografij, ki jih še ni v albumu, da ne bo objava tako dolgočasna :mrgreen:

Našla svojo pikapolonico

Razpet med morjem in nebom