Še nekaj dni in prišel bo… moj rojstni dan (ponedeljek). Glede na to, da me tisti, na katere jaz ne pozabim, radi pozabijo, in tisti, od katerih najmanj pričakujem, ne pozabijo, letos ne bom pozabila sama nase.
Ne želim si nič materialnega. Moje želje so nadrealistično velike:
- da bi Lars ozdravel,
- da bi do 28.2. uspela oddati temo za disertacijo,
- da bi se marca imela krasno s fantom v Avstraliji in se veliko “naučila” ( ta je še najmanj nadrealistična in čisto mogoča),
- da bi bilo med mojo odsotnostjo doma vse vredu,
- da bi roji mušic napadli zlobne (in hkrati nevoščljive) opice 🙂
Če pa res vztrajate… nič nimam proti čekom, kreditnim karticam, bančnim nakazilom, vrečam z denarjem 😉
Sprejemam tudi loto srečke, nasmehe, komentarje, kak vic, dobro željo, objem, poljub ali dobro knjigo.
P.S.: Zlobne in nevoščljive opice bodo že ugotovile, kdo so. Morda se bodo kdaj prepoznale v ogledalu, ko bodo stare in zgubane in jih bo zadela strela modrosti. Prej ni upanja 🙂
