Juhu, karta potrjena!

Nekateri ljudje imajo poslanstvo, da drugim in sebi kvarijo dni, sama pa se trudim sebi in drugim polepšati kak dan. Včasih mi uspeva, pogosto pa ne 🙂 Danes zjutraj sem se odločila, da se dan ne sme končati, ne da bi (iz)vedela, kaj se dogaja z mojo letalsko karto za Avstralijo.

Povezava s prvim stavkom: v tem trenutku nastopijo ljudje, ki ti hote ali nehote polepšajo dan (in to nisi sam). Na Kompasu v Mariboru dela ultra prijazna gospodična Martina, ki je danes polepšala moj dan s potrditvijo karte 🙂 Saj vem, da je to del njene službe, da za to dobi plačo, vendar je bila res prijazna (vsakič, ko sem ji prišla težit glede karte) in se je res potrudila zame. Cenim take ljudi. Obljubila sem ji, da ji nekaj prinesem iz Avstralije, ker mi je v tako kratkem času pomagala najti res ugodno karto.

Tukaj pa se moj slavospev konča. Howgh.

Zdaj opravim še z vizo, da ne bom slučajno le z domačega fotelja gledala slike Avstralije na netu 🙂

Selitev narodov

Hm, glede na to, da je pomlad čas za spremembe… je pač čas za spremembe in selitve narodov 🙂 In ustvarjanje novih blogov po vsemrežnem vesolju. Morda bo tukaj kaj več sreče s komentarji, da bo blog lahko zaživel.

Selitve narodov bodo v dobesednem in prenesenem pomenu: blog v blog, jaz pa v UK in potem še v Avstralijo. Ne bi bilo slabo, če bi opisala svoje dogodivščine. Bo vsaj kaj materiala za stara leta 🙂

O čebelicah, trotih, ptičkih, ptičkah in kužkarstvu

Danes me je kolega (mlad in zaljubljen) vprašal, kaj mislim o tem…oziroma… če je normalno… da se v paru eden izmed partnerjev občasno podreja oziroma da je ‘kužek’. Najprej sem mu pojasnila, da je med občasnim podrejanjem/popuščanjem in kužkarstvom razlika. Drug kolega, ki je sodeloval v pogovoru in ki je vrh vsega poročen, se je strinjal z mano: oba sva mu enoglasno zatrdila, da je občasno in izmenjujoče se podrejanje oz. popuščanje del ‘normalne’ in uspešne zveze, kužkarstvo (neprestano podrejanje ene in iste osebe) pa ni zdravo.
Vse lepo in prav v teoriji… Je v praksi res vedno tako? Kaj pa razlika v letih? In kilogramih? In kilometrih, prepričanjih, karakterju, vzgoji in materialni lastnini?

Je lahko ‘kužek’ tudi srečen in zadovoljen v zvezi? Če bi sodila po sebi, bi rekla DEFINITIVNO NE. Če bi sodila po kom drugem… bi, pa ne smem.

Kam spadam sama? Med kužkarje ali v enakovredno pasjo/ptičjo vprego? 🙂 Kam spadaš ti?